Zavarovalnice so po zgodovinskih poplavah posodobile pogoje za poplavna tveganja. Kljub temu ostaja brez zavarovanja kar tretjina slovenskih domov.
Avgusta 2023 je bila Slovenija marsikje dobesedno pod vodo. Najhujše poplave v zgodovini države so povzročile nepredstavljivo škodo za tisoče gospodinjstev. Po podatkih Skupine Triglav je skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov znašala kar 212,2 milijona evrov, kar je skoraj desetkrat več kot povprečno v celotnem desetletju pred tem.
Takšni dogodki so bili za zavarovalnice in lastnike domov jasen signal: pogoje zavarovanja je bilo treba prilagoditi novi realnosti. Več o tem, kako so se tega lotili na zavarovalnici Triglav, v nadaljevanju.
Poplave prinesle spremembe pri zavarovanju nepremičnin
Leto 2023 je razkrilo velik razkorak med poplavno ogroženostjo in dejanskimi kartami poplavnih območij.
»Poplave so pokazale, da so bili številni objekti, ki so utrpeli škodo, umeščeni na območja, ki jih uradne karte sploh niso označevale kot ogrožena,« pojasnjuje Sašo Sever, direktor službe Korporativno komuniciranje pri Triglavu.
Zaradi tega so mnogi lastniki hiš in stanovanj ostali brez ustreznega kritja ali pa so bile njihove zavarovalne vsote prenizke glede na škodo. Zato so zavarovalnice jeseni 2023 prenovile pogoje zavarovanja doma, predvsem v delu, ki se nanaša na poplave.
Višje zavarovalne vsote, višje premije in 15-dnevna karenca
Sašo pojasnjuje, da je največja sprememba je povišanje zavarovalne vsote za poplave v večjih paketih zavarovanja doma. To pomeni, da so izplačila ob škodi lahko višja – vendar tudi zavarovalne premije nekoliko narastejo.
Zavarovalnice so uvedle tudi 15-dnevno karenco, kar pomeni, da kritje za poplavo začne veljati šele 15 dni po sklenitvi zavarovanja. S tem želijo preprečiti, da bi se ljudje zavarovali tik pred napovedano ujmo.
Kako se določa poplavno tveganje
Za določanje poplavne ogroženosti zavarovalnice uporabljajo več različnih virov: poplavne karte Agencije RS za okolje (ARSO), podatke Statističnega urada RS in Geološkega zavoda Slovenije ter notranje karte poplavne nevarnosti, ki jih redno posodabljajo po vsakem večjem vremenskem dogodku.
»Po poplavah 2023 smo interno karto poplavne nevarnosti temeljito posodobili in jo uskladili z realnimi izkušnjami s terena,« dodaja Sever.
Brez novih izključitev, z omejitvami kritja
Po zadnjih spremembah posebnih izključitev za poplave ni – torej zavarovanje ostaja možno tudi za objekte ob vodotokih. Na takšnih območjih pa so zavarovalnice omejile najvišjo možno zavarovalno vsoto, saj je tam tveganje bistveno večje.
Soudeležba ob škodi (franšiza) se ni spremenila, kar pomeni, da lastniki ob škodi ne nosijo dodatnega finančnega bremena, razen če izberejo višje kritje.
Tretjina slovenskih domov še vedno brez zavarovanja
Z naraščanjem pogostosti naravnih nesreč in ob napovedih strokovnjakov, da bodo vremenski ekstremi vse pogostejši in intenzivnejši, se krepi zavedanje prebivalcev o tej problematiki, vendar se v pogostosti sklenitve zavarovanj po naši oceni to še vedno ne odraža v zadostni meri. Sogovornik askbljeno pove:
Na to kaže tudi ocena, da kar okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost.
“Zavedanje o tveganjih se povečuje, vendar to še vedno ne pomeni, da ljudje svoje zavarovalne police tudi ustrezno prilagodijo,« opozarja. Zavarovalnice zato vse bolj poudarjajo pomen preventive in informiranosti. Triglavov sogovornik poudarja, da lahko s pomočjo digitalnih orodij, uporabniki preverijo stopnjo izpostavljenosti svoje nepremičnine različnim tveganjem in temu primerno prilagodijo police.
Prihodnost je v preventivi
Zavarovalniški sektor v Sloveniji se vse bolj povezuje s strokovnjaki, državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi. V ospredje stopajo tri ključne besede: preventiva, prilagoditev in odgovornost. Zavarovalnice se namreč vse bolj zavedajo, da podnebne spremembe zahtevajo drugačen pristop. Ne gre več le za izplačila po nesrečah, temveč tudi za aktivno preprečevanje škode. Kot pravi:
Naš cilj ni le pokriti škodo, ampak pomagati ljudem razumeti, kako se lahko bolje pripravijo. Zavarovanje je del rešitve, ne pa edina rešitev.
Nova realnost: Poplave bodo del vsakdana
Podnebne spremembe pomenijo, da bo Slovenija – podobno kot preostala Evropa – v prihodnje še pogosteje priča vremenskim ekstremom. Prenovljeni pogoji zavarovanj so tako odraz nove realnosti, v kateri poplave niso več redkost, temveč ponavljajoča se nevarnost.
Za lastnike domov to pomeni predvsem eno: čas je, da preverijo svoje police in se prepričajo, ali jih res ščitijo, ko voda ponovno naraste.
