Pozabite na romantične predstave o naravi: poklicni čebelar razkriva kruto resnico o 14-urnem delavniku in sezonah, ko čebele v boju s podnebnimi spremembami umirajo od lakote.
3 generacije čebelarjev
Naš sogovornik, čebelar Mitja Šibila iz Tržca v občini Videm, družinsko tradicijo ponosno nadaljuje kot predstavnik 3. generacije čebelarjev. Čebelarstvo v času sezone zahteva tudi do 14 ur dela na dan, ves čas pa je potrebno nenehno prilagajanje podnebnim spremembam. Kako poteka vse prej kot enostaven poklic čebelarja in kaj so največje ovire, izveste v nadaljevanju.
Družinska tradicija z več kot 77 letno zgodovino
Začetki čebelarstva Šibila segajo v davno leto 1948. Takrat se je Ivan Maroh, pionir pridobivanja matičnega mlečka, začel resneje ukvarjat s poklicem čebelarja. Vnuk Mitja Šibila, ki danes vodi čebelarstvo Aromellis in predstavlja 3. generacijo, ki vodi družinski posel, nam zaupa, da poklic s seboj prinaša tudi razne izzive. “Sicer si želim, da bi s čebelarjenjem nadaljevala tudi 4. generacija, a tega otrokom žal ne upam svetovati. Podnebne spremembe so zelo negotove, tako katastrofalnih sezon, kot jih je bila deležna naša generacija, pa naši predniki niso še nikoli doživeli.”
Kot nadaljuje, skrb mu predstavlja tudi možnost, da bodo prišle sezone, kjer ne bo možno pridelati niti 1 kilograma medu. “To se lahko zgodi že kmalu,” opozori. Posledično otrokom svetuje, da si za osnovni poklic izberejo kaj drugega, čebelarstvo pa vseeno ohranijo kot hobi.
Čebele na robu smrti?
Podnebne spremembe so terjale svoj davek tudi pri slovenskem medu. Mitja pove, da so za njim že 3 sezone, kjer so morali v mesecu maju krmiti čebele zgolj za preživetje. “To se je pokazalo predvsem pri starejših čebelarjih – takih, ki čebelarijo po 60, tudi 70 let. Čebelje družine so v tistih hudih sezonah obubožale, v nekaterih primerih pa so celo umrle od lakote.” Ob tem poudari, da bi morala država za takšne sezone nameniti več sredstev za zagotovitev preživetja čebel. “Dokler bo stanje v čebelarstvu takšno kot je zdaj, žal ne moram otrok nagovarjat k izbiri profesionalnega čebelarjenja,” še izpostavi.
14-urni delavnik
Mitja nadaljuje, da čebelarstvo ne pomeni le zbiranja medu. Predstavlja kompleksno dejavnost, ki zahteva znanje, predanost ter prilagodljivost, zlasti v času hitrih klimatskih sprememb in velike gostote naseljenosti čebel. “Poklic čebelarja ni tak, kot ga predstavljajo mediji. Medijske reprezentacije prikazujejo čebelarja, ki je nenehno v naravi, ob tem pa se “cedita med in mleko.” Temu seveda ni tako. To ni zgolj vir dohodka, ampak način življenja, kjer si mora čebelar družinsko življenje prilagajat čebelam in letini. Ne traja samo 8 ur na dan. Na višku sezone delamo po tudi 14 ur na dan ali več, odvisno od leta.”
Čebelarsko leto
Čebelarsko leto je sestavljeno iz treh ključnih delov. To so glavna čebelarska sezona, tržni del ter pripravljalni del. Vsak od teh delov zahteva specifične veščine in strategije, da bi zagotovili uspešno letino in ohranjanje zdravih čebeljih družin.
Glavna čebelarska sezona
Glavna čebelarska sezona zahteva največjo pozornost in energijo. “Čebelarji moramo v tem obdobju, ki traja približno od 4 do 6 mesecev, delati brez napak. Vsaka napačna odločitev lahko pomeni izgubo pridelka, kar je v času podnebnih sprememb še posebej zahtevno. Čebelarji moramo biti pozorni predvsem na zagotavljanje optimalnega razvoja čebel ter njihovega zdravja,” še pove Mitja. V primeru brezprašnega obdobja jih morajo tudi hraniti.
Tržni del sezone
Tržni del sezone poteka skozi vse leto, vendar je v zimskih mesecih in zadnjih treh mesecih leta še posebej intenzivno. “Čebelarji moramo vložiti veliko energije v trženje svojih pridelkov, kar vključuje vzpostavljanje stikov s kupci, promocijo izdelkov in iskanje novih tržnih priložnosti. Uspeh v tem obdobju je ključen za finančno stabilnost.”
Pripravljalni del sezone
Pripravljalni del sezone je prav tako odločilnega pomena, saj se v tem času čebelarji pripravljajo na novo sezono. “To vključuje kuhanje voščin, pripravo satnih osnov, razkuževanje in izdelava novih satnih okvirjev, pregled in vzdrževanje opreme, načrtovanje strategij za izboljšanje pridelka ter predelavo čebeljih pridelkov v različne oblike. Cilj je optimizirati čas v poletnih mesecih, da se lahko čim bolj osredotočimo na delo s čebelami,“ izpostavi. Ta del poteka od začetka januarja do pričetka sezone.
Kaj vpliva na kvaliteto medu?
Naš sogovornik nadaljuje, da je znanje in odnos do narave ključnega pomena za pridelavo kvalitetnega medu, “predvsem ob poplavi uvoženega ali celo ponarejenega medu.” Natančno je potrebno poznati razvojni ciklus čebelje družine ter ugotoviti, kako naravni pojavi vplivajo na čebeljo družino. “Ob tem ne smemo pozabiti, da je v veliki meri tudi čebelarjeva potrpežljivost ključnega pomena in ima še največji vpliv na kvaliteto medu.”
Odnos med človekom, naravo in družbo
Mitja nadaljuje, da čebelarstvo pomeni odnos med človekom, naravo in družbo, kar predstavlja veliko odgovornost. “V času podnebnih sprememb je še toliko bolj pomembno, da čebelarji skrbimo tudi za naravo in okolje. Čebele so v bistvu prvi indikator, ki lahko nakažejo, da je nekaj narobe. Ravno zato je to več kot le poklic, je poslanstvo za ohranjanje čistega okolja,” še opozori.
Največji izzivi
Za konec nam zaupa, da se z izzivi v svojem poklicu srečuje vsak dan. Kot najbolj tvegan trenutek izpostavi spomin, ko sta se s partnerico odločila, da bo čebelarstvo postalo njun primarni poklic. Kupila sta dodatnih 100 panjev, odločitev pa je bila tvegana. Takrat sta se ukvarjala še z mizarstvom in parketarstvom, a sta se za čebelarsko tradicijo, ki Mitji leži na koži, odločila kljub dejstvu, da je zaslužek pri čebelarstvu skoraj sto odstotno odvisen od narave.
