Avgust letos je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus tretji najtoplejši mesec v zgodovini meritev na globalni ravni. V Evropi pa se letošnji avgust po povprečni temperaturi ni uvrstil med deset najtoplejših. Strokovnjaki ob vročinskem valu, ki je zajel jugozahod celine, opozarjajo, da se bo treba še bolj prilagajati na podnebne ekstreme.
Višje temperature izmerili le avgusta 2023 in 2024
Povprečna globalna temperatura zraka je v avgustu znašala 16,60 stopinje Celzija. To je tretja najvišja vrednost, višje temperature so izmerili le avgusta 2023 in 2024, ko je bila povprečna temperatura za 0,22 stopinje višja. V primerjavi s povprečjem za obdobje 1991–2020 je bil avgust letos toplejši za 0,49 stopinje, v primerjavi s predindustrijskim obdobjem (1850–1900) pa za 1,29 stopinje Celzija, navaja Copernicus.
Če se pogleda daljše obdobje. od septembra lani do avgusta letos, je bila globalna temperatura višja za 0,64 stopinje od povprečja med letoma 1991 in 2020 ter za 1,52 stopinje glede na predindustrijsko dobo.
Na evropski ravni so avgusta letos namerili povprečno temperaturo 19,46 stopinje Celzija, kar je 0,30 stopinje nad primerjalnim obdobjem. Kljub temu avgust ni dosegel deseterice najtoplejših na stari celini. Najizrazitejši odkloni nad povprečjem so bili v zahodni Evropi, predvsem na Iberskem polotoku in v jugozahodni Franciji, kjer so zabeležili vročinski val. V severni Evropi pa so bile temperature večinoma celo nižje od povprečja.
Četrto najtoplejše poletje v zgodovini
Copernicus je predstavil tudi pregled celotnega poletja (junij–avgust). V Evropi je bilo to četrto najtoplejše v zgodovini, s povprečno temperaturo za 0,90 stopinje višjo od referenčnega obdobja 1991–2020. Globalno gledano je bilo poletje tretje najtoplejše doslej, s 0,47 stopinje nad dolgoletnim povprečjem.
Veliki kontrasti pri padavinah
Tudi pri padavinah so bili zaznani veliki kontrasti. Avgust je bil bolj suh od povprečja v večini zahodne, srednje in južne Evrope, pa tudi v najjužnejših delih Švedske in na severozahodu Rusije. Posledica so bili tudi številni obsežni požari. Po drugi strani so več padavin od povprečja beležili ob severnih in vzhodnih obalah Jadranskega morja, v Italiji, na jugu Francije, severovzhodu Španije ter v Nemčiji.
Celotna poletna sezona je bila v večini zahodnih in južnih delov Evrope, pa tudi na Balkanu in ob Črnem morju, sušnejša od povprečja. Izjema so bili deli Jadranske obale, severna Italija in vzhod Španije, kjer so bile količine padavin nadpovprečne.
»Na jugozahodu Evrope je avgust prinesel tretji večji vročinski val poletja, ki so ga spremljali izredni požari. Ob nenavadno toplih svetovnih oceanih ti dogodki ne samo poudarjajo nujnost zmanjšanja izpustov, ampak tudi nujno potrebo po prilagajanju na pogostejše in intenzivnejše podnebne ekstreme,« je ob objavi podatkov poudarila Samantha Burgess iz službe za spremljanje podnebnih sprememb.
