Na sestanku Demosa v Poljčah, 9. in 10. novembra 1990, je bila sprejeta ključna odločitev, ki je obeležila prelomni trenutek na poti Slovenije k samostojnosti. Koalicija Demos, ki je združevala številne politične sile, je takrat soglasno sprejela odločitev o razpisu plebiscita o samostojnosti Slovenije. Ta odločitev je postavila temelje za enega najbolj pomembnih dogodkov v zgodovini Slovenije – plebiscit, ki je odločil o prihodnosti države.
Plebiscit kot odločilen korak k samostojnosti
Konec 80. let prejšnjega stoletja so se v Sloveniji, ki je bila takrat del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), zaostrili politični in družbeni premiki, ki so vodili k želji po večji samostojnosti. Vse večje težnje po uvedbi demokratičnega sistema in tržnega gospodarstva so zahtevale korak, ki bi Slovenijo dokončno usmeril k neodvisnosti. Na tem križišču je 9. novembra 1990 odločitev o plebiscitu postala neizogibna.
Prvi dogovori in kompromisi
Na sestanku v Poljčah so ključne osebnosti slovenske politike, kot so Tine Hribar, Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Jože Pučnik, razpravljali o datumu plebiscita. Sprva je bila prisotna tudi določena nasprotovanja in pomisleki o izvedbi plebiscita, predvsem s strani opozicije, ki je želela plebiscit izvesti spomladi 1991. Vendar so po večmesečnih pogovorih doseženi kompromisi omogočili, da so se dogovorili za plebiscit 23. decembra 1990. Opozicija je sprejela datum, pod pogojem, da bo plebiscit uspešen, če bo več kot polovica vseh volilnih upravičencev glasovala za samostojno državo.
Plebiscit 23. decembra 1990: Zgodovinski trenutek
Na plebiscitu, ki je potekal 23. decembra 1990, je za samostojnost in neodvisnost Slovenije glasovalo skoraj 95 odstotkov volivcev, ki so oddali svoj glas. Plebiscitna udeležba je bila izjemno visoka – 93,2 odstotka, kar je pomenilo, da je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev podprlo ustanovitev samostojne države. To je bila zgodovinska odločitev, ki je postavila Slovenijo na pot osamosvojitve.
Ob 35. obletnici: Zgodovinski pomen Poljč
Ob obeležju 35. obletnice od tega prelomnega dogodka je v soboto potekala slovesnost, na kateri so se spomnili pomembnosti odločitve sprejete v Poljčah. Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle je ob tej priložnosti izpostavil ključni pomen tega srečanja za slovensko osamosvojitev. Po njegovih besedah je bil ta trenutek “smrtno resen” in je zahteval hitro odzivanje na obstoječe politične in obrambne izzive. “Osamosvojitveni ‘čim prej’ se je moral soočiti z realnostjo obrambne pripravljenosti. Takrat še nismo bili dovolj pripravljeni na napad, ki se je zgodil junija,” je poudaril Peterle, ki je opozoril tudi na težave, s katerimi se je Slovenija soočala pri obvladovanju obrambnih priprav, vendar pa je bil plebiscit kljub temu zgodovinsko pomemben trenutek za enotnost slovenskega naroda.
Slovensko ‘skupaj’ in prihodnost
Lojze Peterle je ob tej priložnosti dejal, da je plebiscit prinesel “zgodovinski izraz ‘slovenskega skupaj’ brez primere,” ki je po njegovih besedah Slovenijo poenotil. “Pri osamosvojitvi smo bili vsi naši,” je poudaril Peterle, ki je osamosvojitev označil kot trenutek, ko je slovenski narod zares dosegel svojo svobodo. Ob tem je izrazil tudi optimizem glede prihodnosti, saj je osamosvojitveni proces Slovenijo opremil s temeljno vrednoto, ki še danes usmerja skupno pot naprej.
Pomen praznovanja in spomina
“Osamosvojitev je vredna spomina in praznovanja,” je še dodal Peterle, ki je poudaril, da mora Slovenija še naprej graditi na tem, kar so dosegle generacije, ki so se borile za samostojnost. Spomin na tiste zgodovinske trenutke in njihovo pomembnost za sedanjost in prihodnost Slovenije ostaja živ in poln pomena, še posebej ob pomembnih obletnicah, kot je ta.
