Vprašanje članstva Slovenije v zvezi Nato je znova v javni razpravi, čeprav je verjetnost dejanskega referenduma o izstopu precej majhna. A kaj, če bi do tega res prišlo?
“Čeprav posvetovalni referendum ni zavezujoč, bi za politiko bil zavezujoč. Bili bi prva država, ki bi z referendumom izstopili iz Nata, da,” pravi obramboslovec in evropski poslanec Klemen Grošelj. Ob tem spomni, da so se nekatere države sicer iz zveze umaknile na druge načine: “So pa seveda države tudi kako drugače izstopale oziroma bile izključene – grška vojaška hunta v 70-ih, zapleti so bili tudi glede Turčije, Grčije in Cipra itd.”
Kaj bi pomenil izstop?
Po Grošljevem mnenju bi morebitni izstop iz Nata Sloveniji prinesel precejšnje posledice – predvsem večje stroške in ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka.
“V Evropi so tri nevtralne države, primerljive s Slovenijo: Irska, Švica in Avstrija. Pa vendarle imajo v primerjavi s Slovenijo za to povsem drugačne razloge,” pojasnjuje. “Avstrija je nevtralna, ker ima to zapisano v svoji državni pogodbi, torej ustavi. To izhaja še iz časa oziroma dogovora zaveznikov po drugi svetovni vojni. Švica ima svoj nevtralni položaj zagarantiran zaradi svoje gospodarske, pa tudi – bodimo odkriti – bančne vloge. Pa tudi Švica več ni tako nevtralna kot pred 50 leti. Irska pa ima specifičen položaj; vemo, kako se je osamosvojila, da vprašanje Severne Irske ni bilo nikoli razrešeno in tako naprej.”
Nazaj v leto 2004?
Grošelj ocenjuje, da bi izstop Slovenijo vrnil v pred-natovsko obdobje: “Tja pred leto 2004. Vpeljati bi morali splošno vojaško obveznost in razvijati določene vojaške zmogljivosti, ki jih zdaj razvijamo znotraj zavezništva.”
Za ilustracijo navede švicarski in avstrijski model: “Švica ima miličniški sistem. Tam so vsi vojaški obvezniki. Tudi zato imajo redna usposabljanja, vojaške vaje, različne vrste rezervistov … Nič nenavadnega ni, da so ljudje za kak teden ali dva vpoklicani na vaje. Tudi sicer ima Švica ogromno vojaške infrastrukture in je zelo dobro oborožena država.”
Za Avstrijo poudarja, da kljub ustavnim omejitvam povečuje obrambne izdatke: “Avstrija ugotavlja, da bo morala v okviru svojih varnostnih razmer v Evropi dvigniti obrambne izdatke. Zaenkrat imajo dva odstotka BDP, a zdaj tudi pri njih ti izdatki naraščajo.” Za primerjavo – članice Nata naj bi namenjale pet odstotkov BDP.
Na vprašanje, ali Slovenija sploh potrebuje vojsko, če je obdana z varnimi državami, Grošelj odgovarja z opozorilom: “Takšne bi jaz vprašal, ali so si leta 2021 mislili, da je vojna med Ukrajino in Rusijo mogoča?” Dodaja: “Živimo v svetu, ki je popolnoma nepredvidljiv. V svetu, kjer mednarodna pravna pravila ne veljajo več. Nihče ne more garantirati, da čez leto dni ne bo težav na jugu ali na Zahodnem Balkanu. Kdo nam lahko zagotovi, da tam ne bo prišlo do eskalacije? Nihče.”
Nauk iz zgodovine
Grošelj je prepričan, da je obstanek v Natu nujen: “V tem nepredvidljivem svetu je ena od rešitev ta, da države povečajo vlaganja v obrambne zmogljivosti. Tako je bilo vedno v zgodovini. To je veljalo za bivši Vzhod in Zahod, pa tudi za neuvrščeno Jugoslavijo, ki je svojčas ogromno vlagala v vojaške zmogljivosti.”
Tistim, ki menijo, da bi bilo bolje vlagati v socialo, odgovarja: “Ko se bodo razmere v Evropi umirile, bomo te izdatke ponovno zmanjšali in spet bomo lahko pobirali tako imenovane mirovne dividende – kot smo jih v devetdesetih in zgodnjih 2000-ih. Ampak v tem trenutku graditi usodo države na mirovnih dividendah, medtem ko je svet takšen, kot je, je enostavno preveč tvegano.”
“Absurdna razprava”
Za konec Grošelj ostro kritizira, da se resna razprava o varnostni politiki v Sloveniji začenja šele zdaj: “Saj ni narobe, da se o tem pogovarjamo – a to bi morali storiti že januarja, ko smo izvedeli, kakšne so Trumpove zahteve. Že takrat se je govorilo o višanju odstotkov BDP-ja za obrambo; najprej o treh, pa potem dodatnih 1,5 … Takrat bi se morala v Sloveniji odpreti širša politična debata o tem vprašanju, ne zdaj, ko se je socialna politika odločila, da bo v predvolilni vročici šla v tovrstno debato.”
In zaključi z ostrim kontrastom: “A si predstavljate: Finska in Švedska sta iz statusa nevtralnih držav šli v Nato-članstvo, mi pa se pogovarjamo o obratni smeri. Absurd!”
