Vlada je na današnji terenski seji v Mariboru sprejela predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Kot je povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, s tem uresničujejo zaveze iz nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033.
Ukrepi za zaposlenе in dolgoročni finančni okvir
Po besedah ministra Novaka je pripravljen tudi podrobnejši predlog 20-letnega programa zapiranja premogovnika in na podlagi tega še dveletni operativni program. Samo delovanje Premogovnika Velenje sicer ni predmet tega zakona, saj je vezano na tri ključna področja, in sicer na potrebe po premogu, varnost in zmogljivost delovne sile, je pojasnil minister.
Za operativno izvajanje postopnega zapiranja premogovnika bodo, kot je povedal Novak, sprejeti vsakokratni letni podrobnejši programi, sicer pa predlog zakona prinaša tudi socialne ukrepe za delavce, vključno z možnostjo predčasnega poklicnega in starostnega upokojevanja, odpravninami, dodatki ter prekvalifikacijami.
“Zakon smo usklajevali s stroko, vodstvom rudnika in sindikati, saj je ključno, da smo prišli do usklajenega predloga,” je dejal Novak in spomnil, da so s tem zakonom, ki je bil drugi v vrsti za zakonom o Termoelektrarni Šoštanj (Teš), dali tudi zeleno luč za to, da lahko tudi kolegi na kohezijskem ministrstvu pripravijo zakon o prestrukturiranju regije.
Dodatne informacije ministra o obiskih v Podravju
Za izvajanje zakona je sicer predviden obsežen finančni okvir – več kot 1,13 milijarde evrov iz državnega proračuna v obdobju od leta 2026 do leta 2045, kar predstavlja približno 50 milijonov evrov letno. Poleg tega zakon določa, da se zapiralna dela v prvi vrsti financirajo iz lastnih sredstev Premogovnika Velenje, država pa iz proračuna zagotovi le potrebno razliko.
Novak je v zvezi z regijskim obiskom povedal, da v Podravju drugi dan, saj se je v sredo z župani v Markovcih pogovarjal o pripravi izhodišč za nadaljnje urejanje Drave od Maribora navzdol, s čimer želijo zagotoviti večjo poplavno varnost ter da se hkrati pripravijo na projekt prenove Hidroelektrarne Formin in pripadajočega kanala.
“Pogovarjali smo se o sredstvih obnove ter se dogovorili tudi o dobri pripravi in nadaljevanju dela na kohezijskih in drugih projektih,” je dejal Novak, ki si je danes skupaj z ministrom Jevškom ogledal tudi, kako teče prenova Rotovža.
STA
