V skupnem apelu je 22 držav, med njimi Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo, skupaj s Kanado in Slovenijo, v ponedeljek pozvalo Izrael k popolni odpravi blokade humanitarne pomoči namenjene Gazi. London, Pariz in Ottawa so v ločeni izjavi v nasprotnem zagrozili Izraelu z ukrepi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je njihovo grožnjo označil kot darilo Hamasu.
Po dveh mesecih končno nekaj pomoči
Po več kot dveh mesecih je v ponedeljek končno prispel prvi konvoj tovornjakov s pomočjo v Gazo. Kljub temu pa Združeni narodi opozarjajo, da je devet tovornjakov, glede na katastrofalne razmere v obleganem območju, le majhen korak k zadovoljitvi ogromnih potreb prebivalstva.
Napoved omejene pomoči v hrani je rezultat naraščajočega mednarodnega pritiska na Izrael zaradi lakote v Gazi. Kot je v ponedeljek pojasnil Netanjahu, so bili to primorani storiti iz praktičnih in diplomatskih razlogov. Premier Izraela je ob tem vztrajal pri nadaljevanju vojne in napovedal zavzetje celotne Gaze.
Mir in dolgotrajno stabilnost lahko zagotovi zgolj premirje
Skupina 22 držav, pretežno članic Evropske unije, je sicer pozdravila delno obnovitev dostave hrane, vendar je poudarila, da mora Izrael v celoti prekiniti blokado Gaze in omogočiti nemoteno delovanje humanitarnih organizacij Združenih narodov.
“Humanitarna pomoč ne sme biti politizirana, palestinsko ozemlje pa ne sme biti zmanjšano ali podvrženo kakršnim koli demografskim spremembam,” piše v izjavi, ki so jo podpisale tudi Avstralija, Nova Zelandija, Japonska in Norveška ter Islandija. Podpis so prispevale še visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib in komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica.
Države donatorice so obenem pozvale Hamas, ki vlada v Gazi, k takojšnji izpustitvi vseh izraelskih talcev in zagotovitvi neovirane distribucije pomoči. Podpisnice izjave so prepričane, da je trajen mir in stabilnost mogoče doseči le z prekinitvijo ognja in prizadevanji za rešitev dveh držav.
Netanjahu grožnje Londona, Pariza in Ottawe označil kot “veliko nagrado” za Hamas
Premierja Združenega kraljestva in Kanade, Keir Starmer in Mark Carney, ter predsednik Francije Emmanuel Macron, so medtem v ločeni izjavi izraelsko blokado Gaze in okrepljene napade označili za grozljive. Če Izrael ne odpravi blokade in ustavi nove ofenzive, ki je v zadnjih dneh terjala več sto življenj, trojica svari s “konkretnimi ukrepi”, ki pa jih niso opredelili.
Izraelski voditelj Netanjahu je grožnje Londona, Pariza in Ottawe označil kot “veliko nagrado” za Hamas. Zavrnil je zahteve za končanje vojne in dodal, da bo Izrael nadaljeval do “popolne zmage”.
Izraelska ofenziva v Gazi, ki se je začela kot odgovor na napad palestinskih borcev na jug Izraela in zajetje talcev oktobra 2023, je doslej zahtevala že več kot 53.000 življenj. Že pred popolno blokado pomoči se je prebivalstvo soočalo s hudim pomanjkanjem, poleg hrane pa Gaza nujno potrebuje tudi gorivo in druge nujne potrebščine za delovanje zdravstvenega sistema.
