Nezdrav življenjski slog, stres in zanemarjanje preventive še vedno močno zaznamujejo zdravstveno sliko slovenskega prebivalstva, kar lahko v nemalem številu privede tudi do prezgodnje smrti.
Leta 2024 je v Sloveniji umrlo 21.506 prebivalcev, kar je 34 manj kot leto pred tem. Moški so bili ob smrti stari povprečno 75,7 let, ženske pa so dočakale 82,7 let. Deček, ki se je rodil lansko leto, lahko pričakuje, da bo dočakal 79,5 let, deklice pa 84,7 let, so sporočili iz SURSA. Stopnja umrljivosti je v zadnjih treh desetletjih v Sloveniji in EU upadala, povprečna starost umrlih pa se zvišuje.
Bolezni obtočil
NIJZ je za leto 2023 objavil zdravstveni statistični letopis, v katerem so pojasnili, da bolezni obtočil – oziroma bolezni srca in ožilja – zasedajo prvo mesto na seznamu povzročiteljev smrt. Med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca. Kot še navajajo v poročilu, vsak dan zaradi srčne odpovedi ter možganske ali srčne kapi umre 21 oseb.
Obtočila so organski sistem, ki ga sestavljajo srce, ožilje, kri, limfa in limfni sistem, naloge obtočil pa vključujejo prenašanje ali transport snovi po telesu. Leta 2023 je zaradi obolenja obtočil umrlo 7.799 ljudi. Med moškimi bolezni srca in ožilja predstavljajo 30% vseh smrti, pri ženskah pa 43 %. Dejavniki tveganja vključujejo zvišan krvni tlak in krvni sladkor, kajenje, telesno neaktivnost, zvišane maščobe v krvi, čezmerno telesno težo, prekomerno pitje in stres.
Po besedah Tine Lesnik, dr. med., specialistke javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), »je največ umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni v starostnih skupinah nad 75 let, kar je pričakovano, saj so to bolezni, katerih pogostost raste s starostjo.« Ugotavlja tudi, da zaradi srčno-žilnih bolezni več ljudi umre na vzhodu Slovenije kot na zahodu.
Rak prebavil, prostate, dojke in pljuč
Podobno kot v drugih evropskih državah, tudi v Sloveniji neoplazme, oziroma rak pljuč, dojk in drugi, zavzemajo drugo mesto med vzroki smrti. Pri nas vsako leto za rakom zboli vsak peti prebivalec. Dnevno pa zaradi raka pljuč, debelega črevesja in danke, prostate ali dojke umre 19 oseb.
Rak (neoplazme) in bolezni srca in ožilja predstavljajo vzrok za 68 % vseh umrlih. 35 % vseh smrti pri moških leta 2023 je bila posledica raka. Pri ženskah je predstavljaj nekoliko nižji odstotek, in sicer 27 %. Vsega skupaj je zaradi raka v letu 2023 umrlo 6.793 ljudi.
Ključni faktorji tveganja za razvoj raka so uživanje alkohola, uporaba tobačnih izdelkov, izgorelost, slabi delovni pogoji, stres ter nezdrava prehrana. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da bi z ustrezno preventivo in zgodnjim odkrivanjem raka lahko preprečili preko 40% smrti Evropejcev in Evropejk za rakom.
Zunanji vzroki
So sicer manj pogosti vzrok smrti, še vedno pa so prisotni: sem sodijo npr. samomori in padci. Slednji so usodni predvsem v višjih starostnih skupinah in so pogostejši so pri ženskah kot pri moških, predstavljajo pa 52 % vseh smrti zaradi zunanjih vzrokov.
Lani je zaradi samomora v Sloveniji umrlo 358 oseb, kar je 44 manj oseb kot v predhodnem letu. Od tega je bilo 295 moških in 63 žensk. Zaradi samomora je v letu 2023 umrlo več kot 4,5-krat več moških kot žensk. Delež smrti zaradi samomora je znašal 1,67 %. Najvišje starostno specifične stopnje umrljivostih zaradi samomorov so v višjih starostnih skupinah prebivalstva.
Med druge, sicer malo manj pogoste vzroke smrti v Sloveniji, sodijo še nekatere infekcijske in parazitske bolezni, bolezni dihal in prebavil, zastrupitve ter nekatere druge posledice.
