Gospodarstvo

Nakup in prodaja prek spleta, inštrukcije, pekovski izdelki … Kdaj je to v Sloveniji delo na črno?

delo na črno

Vedno več ljudi dodatno zasluži z inštrukcijami, prodajo prek spleta ali doma pripravljenimi izdelki, vendar zakon natančno določa, kdaj gre za občasno zasebno dejavnost in kdaj za delo na črno. Meja ni postavljena pri višini zaslužka, temveč pri vprašanju, ali posameznik opravlja storitev ali prodajo ponavljajoče in z namenom doseganja dohodka.

Nakup in prodaja prek spleta: Kdaj gre še za prodajo osebnih stvari?

Zakon dovoljuje prodajo osebnega premoženja, ki je bilo kupljeno za lastno uporabo, nato pa je postalo odveč. Če posameznik proda oblačila, opremo ali druge stvari, ki jih več ne potrebuje, to ne šteje kot opravljanje dejavnosti. Drugače je, kadar nekdo predmete kupuje z namenom nadaljnje prodaje ali jih izdeluje posebej za prodajo. V tem primeru FURS presoja, da gre za organizirano dejavnost in ne za občasno odtujitev osebnega premoženja, zato je registracija obvezna.

Inštrukcije in druge storitve: Kdaj nastane obveznost registracije?

Pri storitvah, kot so inštrukcije, oblikovanje, fotografiranje ali ročno delo, zakon ne dopušča trajnega ponujanja brez registracije. Če posameznik storitev opravlja večkrat in jo oglašuje na spletu ali prek družbenih omrežij, se to šteje kot dejavnost, tudi kadar zneski niso visoki.

Enkratna pomoč sorodniku ali znancu ni predmet nadzora, vendar ponavljajoče opravljanje storitve za širši krog uporabnikov pomeni obveznost registracije.

Domača priprava hrane

Najstrožja pravila veljajo za prodajo hrane. Peka slaščic, kruha ali drugih živil za prodajo brez registracije in ustreznih sanitarnih pogojev predstavlja kršitev. Proizvodnja hrane za trg spada pod živilsko zakonodajo in zahteva registrirano dejavnost ter nadzor pristojnih organov. Prodaja domačih peciv ali izdelkov prek spleta ali družbenih omrežij je brez registracije obravnavana kot neregulirano opravljanje dejavnosti, tudi če gre za manjše količine.

Kdaj FURS presodi, da gre za opravljanje dejavnosti?

Presoja temelji na dveh merilih: ponavljanju in namenu pridobivanja dohodka. Znesek zaslužka ni odločilen. Če iz prakse izhaja, da posameznik deluje kot prodajalec ali ponudnik storitev, mora dejavnost prijaviti.

Osebno dopolnilno delo kot edina izjema

Del dejavnosti je možno opravljati prek osebnega dopolnilnega dela, vendar le, če je vključeno na seznam dovoljenih opravil. Tak zaslužek mora biti prijavljen pri AJPES, plača se vrednotnica, pogoji pa so strožji kot pri običajni prodaji rabljenih predmetov. Ureditev ne velja za prodajo živil in večino storitev.

Nadzor opravljajo tržni inšpektorat, FURS in zdravstveni inšpektorat. Če je ugotovljeno, da dejavnost poteka brez registracije, lahko sledita globa in obračun davčnih obveznosti za nazaj, skupaj z obrestmi.


    • Ali lahko v Sloveniji prodajam brez s.p.?
      Da, vendar le, če gre za občasno prodajo osebnega premoženja, ki je bilo kupljeno za lastno rabo. Če nekdo predmete kupuje z namenom nadaljnje prodaje ali izdeluje nove izdelke za trg, mora dejavnost registrirati.
    • Kdaj FURS šteje, da gre za opravljanje dejavnosti?
      Takrat, ko je prodaja ali storitev ponavljajoča in opravljana z namenom doseganja dohodka. Pri presoji FURS upošteva organiziranost in javno ponujanje izdelkov ali storitev, ne zgolj višino zaslužka.
    • Ali lahko inštruiram brez podjetja?
      Enkratna ali občasna pomoč ni sporna, vendar redno in plačljivo inštruiranje pomeni opravljanje storitve, ki mora biti registrirana. Če posameznik dejavnost oglašuje, jo FURS šteje kot opravljanje dejavnosti.
    • Ali lahko prodajam doma narejene slaščice ali hrano brez registracije?
      Ne. Prodaja hrane je dovoljena le z registrirano dejavnostjo in ustreznimi sanitarno-higienskimi pogoji. Gre za dejavnost pod zdravstvenim nadzorom, zato je domača prodaja brez prijave prekršek.
    • Kaj je osebno dopolnilno delo?
      To je izjema, pri kateri je nekaj vrst občasnega dela dovoljenih brez odprtja podjetja, vendar mora biti delo prijavljeno pri AJPES, za opravljanje pa je treba pridobiti vrednotnico. Seznam dejavnosti je omejen in ne vključuje vseh vrst prodaje in storitev.
    • Kakšne so posledice, če dejavnost ni registrirana?
      Če inšpektorat ugotovi, da posameznik opravlja dejavnost brez registracije, lahko sledi globa in obračun prispevkov za nazaj, skupaj z obrestmi. V živilski dejavnosti se ukrepa tudi zaradi kršitev sanitarnih predpisov.
Delitve: