Nova študija španskih znanstvenikov kaže, da trojna terapija pri miših popolnoma uniči tumorje trebušne slinavke in prepreči njihovo ponovitev.
Rak trebušne slinavke velja za enega najbolj agresivnih rakov in ima tudi eno najslabših prognoz. Razlog je predvsem njegova hitra odpornost proti zdravljenju in pozno odkrivanje bolezni.
Novo upanje pa prinaša raziskava Španskega nacionalnega centra za raziskave raka (CNIO). Znanstveniki so pokazali, da je tumorje pri miših mogoče povsem odpraviti. Ob tem pa so preprečili tudi njihovo ponovitev, poroča Euronews.
Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji PNAS. Kjer so poročali o raziskavi, ki temelji na sočasnem ciljanju treh ključnih točk molekularne poti onkogena KRAS. Ravno ta pa ima osrednjo vlogo pri razvoju raka trebušne slinavke, saj je znan tudi po hitrem razvoju odpornosti.
“Te študije odpirajo pot novim kombiniranim terapijam,” so izjaviči avtorji. Po njihovem mnenju bi te lahko izboljšale preživetje bolnikov. Predvsem za bolnike z adenokarcinomom trebušne slinavke.
Kako so prišli do ugotovitev?
Ključ do uspeha je izogibanje odpornosti na zdravljenje. Ta se običajno pojavi, ko je onkogen blokiran le na eni točki. Ekipa CNIO je zato uporabila trojno kombinacijo zdravil. Združili so eksperimentalni zaviralec KRAS. Dodali so zdravilo za pljučnega raka. Tretja komponenta pa je bil razgrajevalec beljakovin.
Pri treh različnih živalskih modelih so tumorji povsem izginili. Raziskovalci niso zaznali pomembnih stranskih učinkov, kar dodatno povečuje pomen odkritja.
Podatki o bolezni pa ostajajo zaskrbljujoči
V Evropi je rak trebušne slinavke tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Leta 2020 je zahteval več kot 132.000 življenj. Do leta 2030 naj bi v ZDA postal drugi najpogostejši vzrok smrti. Manj kot 10 odstotkov bolnikov preživi pet let po diagnozi.
Tudi v Sloveniji potekajo prizadevanja za izboljšanje izida bolezni. Maja lani se je začel štiriletni projekt Ščit. Njegov cilj je zgodnje odkrivanje raka trebušne slinavke. Projekt koordinira UKC Maribor. Do leta 2035 želijo petletno preživetje povečati na 30 odstotkov.
Kljub spodbudnim rezultatom raziskovalci pozivajo k previdnosti. Klinične študije pri ljudeh še niso možne. Optimizacija terapije bo zahteven in dolgotrajen proces. Vendar bodo kljub temu ugotovitve pomembno usmerjale prihodnje raziskave.
