24. januarja 1848 je tesar James W. Marshall ob žagi Sutter’s Mill ob reki American River v Kaliforniji odkril zlato. Sprva je šlo za naključno odkritje, ki mu sprva niso pripisovali večjega pomena. Kljub temu je prav ta dogodek sprožil kalifornijsko zlato mrzlico, eno največjih množičnih selitev v zgodovini ZDA in prelomni trenutek v razvoju ameriškega zahoda.
Marshall je delal za Johna Sutterja, lastnika velikega zemljiškega posestva. Ob pregledu vodnega kanala je opazil svetle kovinske delce. S preprostimi preizkusi so potrdili, da gre za zlato. Sutter je skušal odkritje prikriti, saj se je bal, da bo izgubil nadzor nad svojim ozemljem. Novica se je kljub temu hitro razširila.
Zlata mrzlica in množične selitve
Do leta 1849 je vest o zlatu dosegla vzhodno obalo ZDA, Evropo, Latinsko Ameriko in Azijo. V Kalifornijo so začeli prihajati iskalci sreče, ki so postali znani kot »forty-ninersi«. Gre za skovanko v angleškem jeziku, ki predstavlja oznako za tiste, ki so preizkusili srečo z iskanjem zlata v Kaliforniji po tem, ko je novica dosegla globalno javnost v letu 1849. Potovali so peš, s kočijami ali z ladjami okoli Južne Amerike in čez Panamsko ožino. Potovanja so trajala več mesecev in so bila izjemno nevarna.
V nekaj letih je v Kalifornijo prišlo več kot 300.000 ljudi.
Leta 1848 je imela regija komaj nekaj tisoč prebivalcev, že štiri leta pozneje pa več sto tisoč.
Takšna rast je povsem spremenila demografsko sliko območja. Nastajala so nova mesta, ceste, pristanišča in trgovske poti.
Družbene in gospodarske posledice
Najbolj očiten primer preobrazbe je San Francisco, ki se je iz majhnega pristanišča razvil v gospodarsko središče zahodne obale. Zlata mrzlica je spodbudila razvoj trgovine, bančništva in prometa.
Hitro se je pokazalo, da večina iskalcev zlata ne bo obogatela.
Razmere v rudarskih taborih so bile težke. Primanjkovalo je hrane, sanitarij in zakonitega reda. Bolezni, nasilje in visoke cene so bile stalnica. Največ so zaslužili trgovci, gostilničarji in dobavitelji opreme, ne pa rudarji sami. Zlata mrzlica je tako pospešila razvoj zgodnjega kapitalizma na ameriškem zahodu.
Temna plat zlate mrzlice
Zlata mrzlica je imela tudi hude posledice za domorodna ljudstva Kalifornije.
Staroselci so bili izrinjeni s svojih ozemelj, izpostavljeni nasilju, boleznim in prisilnemu delu. V nekaj desetletjih se je njihovo število drastično zmanjšalo.
Ta proces danes velja za enega najtemnejših vidikov ameriške širitve proti zahodu.
Okolje je bilo prav tako močno prizadeto. Sprva ročno rudarjenje so kmalu nadomestile agresivne industrijske metode, zlasti hidravlično rudarjenje. To je povzročilo uničenje rečnih strug, poplavljanje kmetijskih zemljišč in onesnaženje vodnih virov. Posledice so bile tako hude, da je sodišče leta 1884 prepovedalo tovrstno rudarjenje.
Pot v državnost in zgodovinski pomen
Zlata mrzlica je neposredno vplivala na politični razvoj regije. Zaradi hitre rasti prebivalstva je Kalifornija že leta 1850 postala 31. zvezna država Združenih držav Amerike. Vstop v Unijo je potekal v času ostrih razprav o suženjstvu, saj je Kalifornija v ZDA vstopila kot svobodna država.
24. januar 1848 tako ni le datum odkritja zlata, temveč prelomnica v ameriški zgodovini. Dogodek je pospešil poselitev zahoda, oblikoval sodobno Kalifornijo in vplival na gospodarski razvoj ZDA.
Zlata mrzlica ostaja primer, kako lahko en sam naravni vir v zelo kratkem času spremeni družbo, prostor in politiko.
Vas zanima, kaj se je v letu 1848 dogajalo v Evropi? Sledite povezavi:
