Na spletni strani predlagam.vladi.si se je pojavila pobuda, ki zadeva marsikaterega državljana, zlasti tiste, ki kljub desetletjem dela ne dočakajo upokojitve. Pobudnik predlaga, da bi država ob smrti posameznika, ki še ni izpolnil pogojev za upokojitev, njegovim dedičem izplačala polovico privarčevanega pokojninskega zneska. “Po zdajšnji ureditvi ves denar enostavno ostane državi. Zakaj?” se sprašuje avtor predloga.
Pobudi se je med drugimi pridružil še uporabnik, ki je predlog dodatno razširil: “Vsaka aktivno delovna oseba, ki ustvarja dodano vrednost s svojim delom, bi morala imeti svoj račun v pokojninskem skladu. Celotno vplačilo naj bi se kot rentno izplačilo izplačevalo po samoodločitvi plačnika. Vplačani zneski so last vplačnika in so stvar dedovanja brez dodatnega obremenjevanja dedičev.”
Dodaja še, da bi morala pokojninska blagajna vplačana sredstva plemenititi in ohranjati njihovo realno vrednost. “Po domače: vse, kar delavec in zakonsko delodajalec plača v pokojninsko, je denar delavca. Ta denar se naj deduje, ob dedovanju pa ne sme biti nobenega posega s strani obdavčitve dedovanja!”
Ministrstvo odgovarja: pokojnine niso prihranki, temveč pravice
Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so odgovorili, da takšna rešitev ni skladna z osnovnim načelom obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tj. načelom vzajemnosti.
“Bistvo načela vzajemnosti je povezanost z dokladnim sistemom financiranja pokojninskega zavarovanja, kjer se tekoče vplačani prispevki uporabljajo za financiranje tekočih upravičenosti. Skupaj z načelom medgeneracijske solidarnosti se tako vzpostavi sistem, v katerem vsaka generacija sproti prispeva za že pridobljene pravice prejšnjih generacij,“ pojasnjujejo.
Dodajajo, da obvezno pokojninsko zavarovanje ni individualen varčevalni načrt: “Gre za sistem, ki posamezniku ob nastopu zavarovalnega dogodka (starost, invalidnost, smrt) zagotavlja dohodek. Zato pravice iz tega naslova niso osebna lastnina posameznika, ki bi jo lahko prosto razpolagal ali zapustil.”
Zakaj prispevki ne gredo dedičem?
Po trenutno veljavni zakonodaji (ZPIZ-2) so pravice iz obveznega zavarovanja “neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca.” To pomeni, da če je oseba tik pred upokojitvijo umrla, in še ni prejela niti ene pokojnine, dedičem ne pripada nič, razen morebitnih zneskov, ki so bili že odobreni, a še ne izplačani.
Ministrstvo dodatno poudarja: “Pravice iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja so namreč pravice v nastajanju. Oseba jih lahko uveljavi šele po nastopu zavarovalnega dogodka, kateremu je varčevanje namenjeno.”
Ob smrti, ki je tudi zavarovalni dogodek, imajo določeni družinski člani pravico do vdovske ali družinske pokojnine, vendar pod strogimi pogoji, ki jih določa zakon.
Avto zavarujemo, pa upamo, da zavarovanja ne bomo nikoli potrebovali
Z Ministrstva zaključujejo z analogijo: “Podobno kot zavarujemo avto, stanovanje ali zdravje in upamo, da nam zavarovanja ne bo treba nikoli uveljaviti, smo obvezno zavarovani tudi za primer starosti. Verjetnost, da bo nastopil zavarovalni dogodek starosti, je večja in zato je država dolžna zagotoviti ustrezno socialno varnost vsem zavarovancem.”
Za zdaj torej kaže, da bi bila kakršnakoli sprememba v smeri dedovanja pokojninskih vplačil mogoča le s korenito reformo celotnega sistema ali pa z razširitvijo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kjer je delna dednost že omogočena.
