Četrta mariborska parada ponosa, ki bo potekala v soboto, 7. junija 2025, pod geslom Preglasimo sovraštvo, izpostavlja naraščajoče oblike sovraštva do LGBTQIA+ oseb v mestu. Organizatorji opozarjajo na vse bolj prisotno normalizacijo nasilja in sovražnega govora, s katerima se skupnost vse pogosteje sooča tudi zunaj junijskega meseca ponosa.
Dogodek bo znova potekal v organizaciji programa Maribor skozi rožnata očala pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor). Po dveh letih se parada vrača na ulice mesta, z jasno namero – osvetliti vsakodnevne realnosti, s katerimi se LGBTQIA+ osebe v regiji srečujejo, in od oblasti zahtevati konkretne ukrepe.
Zakaj parada?
Maribor je svojo prvo parado ponosa gostil leta 2019, od takrat pa se dogodek odvija vsaki dve leti. Kot poudarja Doris Špurej, vodja programa MKC Maribor in glavna organizatorka: “Zakaj parada ponosa? To je vprašanje, ki ga neizogibno dobimo vsakič, ko organiziramo ta dogodek, in na žalost lahko vsakič ponudimo podoben odgovor: ker LGBTQIA+ osebe kljub dolgoletnim gibanjem za pravice in številnim doseženim spremembam, ki so se zgodile tako na zakonski ravni kot v družbi, še zmeraj niso v celoti opolnomočene, da se lahko varno in vidno udejstvujejo v družbi. Enakopravnost in nediskriminacija v praksi pogosto ne zaživita, omenjene skupnosti so še zmeraj v marginaliziranem položaju in tudi varovala, ki naj bi jih zaščitila in jim pomagala, velikokrat zatajijo.”
V letu in pol po zadnji paradi več incidentov
Organizatorji poudarjajo, da parade niso le simbolični dogodki. V Mariboru so se od zadnje parade leta 2023 zgodili številni incidenti – od fizičnih provokacij in nasilja, sovražnih grafitov, do kraje in uničevanja mavričnih zastav. LGBTQIA+ osebe se v mestu pogosto počutijo ogrožene in prisiljene v nevidnost.
“Če si lezbijka, gej, biseksualna oseba, transspolna oseba ali kakorkoli drugače del skupnosti LGBTQIA+ v Mariboru, imaš ponotranjeno, da vidnost v tem mestu prinaša neko tveganje,” opozarja Matej Behin, soorganizator in moderator dogodka. “Ideja o odprtem, svobodnem in sprejemajočem mestu, ki pripada vsem, je izjemno privlačna in romantična … Ampak ko je junija konec, zastave snamemo – če nam jih še prej ne snamejo drugi. Kaj se zgodi potem, med eno in drugo parado?”
Protest in praznovanje
Parada se bo začela ob 15. uri na Trgu svobode. Po shodu skozi središče mesta sledi politični program z nagovori ter kulturno-umetniške vsebine. Organizatorji poudarjajo dvojno vlogo parade – kot protest proti diskriminaciji in kot proslavo skupnosti.
“Vloga parad ponosa je zmeraj dvojna – po eni strani je to proslava in grajenje skupnosti, po drugi strani pa protest z več kot pol stoletja dolgo tradicijo,” dodaja Behin.
Oblasti ne ukrepajo dovolj
Skrb vzbujata vse večja polarizacija in družbena netoleranca. Incidenti, ki jih doživljajo LGBTQIA+ osebe, pogosto ostanejo neobravnavani, institucije pa redko ukrepajo.
“Skrbijo nas implicitni in eksplicitni pozivi k nasilju, ki jih vidimo in slišimo vsak dan in ki na žalost grozijo, da bodo preglasili geste solidarnosti in sprejemanja, ki v nas vzbujajo ponos. Nujno je, da si nanje prizadevamo odgovoriti še glasneje, ne le v času meseca ponosa in ne zgolj v obliki besed, ampak s konkretnimi dejanji,” opozarjajo organizatorji.
Poudarjajo tudi zaskrbljujoč trend radikalizacije mladih, ki se vse pogosteje zatekajo k diskriminaciji ranljivih skupin.
Nadaljevanje sporočila: iz zakonov v družbo
Slogan iz leta 2023, Iz zakonov v družbo, ostaja aktualen tudi danes. Prizadevanja za enakopravnost ne morejo obstajati le na papirju, temveč morajo postati del vsakdanjega življenja.
“Gre za neke vrste nadaljevanje prejšnjega sporočila oziroma vseh preteklih sporočil, saj vedno znova poudarjamo, da LGBTQIA+ pravice niso samoumevne … potrebno je aktivirati vse sfere družbe in države: posameznike, javnost, odločevalce, vse do najvišjih ustanov,” pravi Tanja Veber, soorganizatorica in koordinatorica prostovoljcev na paradi.
Na političnem delu dogodka bodo nastopili govorke in govorci iz različnih institucij, organizacij in iniciativ, ki se z diskriminacijo srečujejo neposredno – v osebnem ali poklicnem življenju.
Akcija “Podpri parado, izobesi zastavo”
Tudi letos poteka spremljevalna akcija Podpri parado, izobesi zastavo, ki posameznike, organizacije in podjetja poziva, naj z izobešanjem mavričnih zastav izrazijo podporo skupnosti. Med podporniki iz preteklih let so bili Univerza v Mariboru, Študentski domovi, Slovenska filantropija, Muzej narodne osvoboditve, Narodni dom, več medijev, podjetij in celo Mestna občina Maribor, ki je leta 2021 prvič izobesila zastavo na Rotovžu.
