Koalicija se naj bi odločila opustiti načrt, po katerem bi vse odjemalce obremenili s stroški izravnave zaradi stare net metering sheme za lastnike gospodinjskih sončnih elektrarn. Kot poroča Forbes Slovenija, naj bi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz predloga zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije umaknilo določbo, ki je predvidevala delitev teh stroškov med vse uporabnike. Umik naj bi bil rezultat koalicijskega usklajevanja, vztrajanje naj bi po neuradnih informacijah pri predlogu negativno vplivalo na javno mnenje.
Kdo bo pokril stroške izravnave?
Stroški nastajajo zaradi razlike med cenami elektrike v času visoke proizvodnje (podnevi in poleti) ter visokega odjema odjemalcev z net meteringom (zvečer in pozimi). Ker so razlike v borznih cenah elektrike vedno višje, so tudi ti stroški vedno višji. Lani so jih sogovorniki Forbes Slovenija ocenjevali na 18 milijonov evrov, letos pa bi že lahko presegli 25 milijonov evrov. Ministrstvo je predlagalo, da se ti stroški krijejo iz sredstev za podporo obnovljivim virom, kar bi posredno plačevali drugi odjemalci, medtem ko so lastniki sončnih elektrarn tega prispevka oproščeni. Predlog ministrstva je predvideval, da bi dobavitelji povračila dobili za nazaj, in sicer za čas od 1. januarja letos, nadomestila pa bi obračunal in izplačeval Borzen.
Kot poroča Forbes Slovenija, ostaja odprto vprašanje, kdo bo pokril stroške izravnave, če ne država – bodisi dobavitelji ali sami lastniki elektrarn. Primer iz preteklosti kaže, da je eden od dobaviteljev, Suncontract, poskušal strošek prenesti na lastnike z dodatkom na mesečno položnico, a je moral to prakso opustiti po odločbi Agencije za energijo. Agencija pa ni izključila možnosti prenosa stroškov, temveč je zavrnila pavšalni pristop.
Če bi strošek prevalili na odjemalce, bi to poslabšalo ekonomiko naložbe v sončno elektrarno, ki jo je država spodbujala s subvencioniranjem v obliki net meteringa, piše Forbes Slovenija.
Mali poslovni odjemalci v težavah?
Poseben izziv predstavlja tudi položaj malih poslovnih odjemalcev, lastnikov okrog 12 tisoč sončnih elektrarn, za katere ministrstvo ni predvidelo kritja stroškov izravnave. Razlog je v tem, da bi to pomenilo državno pomoč, ki bi jo bilo treba priglasiti Evropski komisiji. Posledično se v gospodarstvu krepi nejevolja, saj bi se obljubljena ekonomika investicije lahko porušila – povračilna doba bi se podaljšala, v nekaterih primerih pa investicija celo ne bi bila več smiselna.
Obrtna zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije opozarjata, da je država v času zelenega prehoda aktivno spodbujala obrtnike k investicijam v sončne elektrarne, zdaj pa bi jih lahko pustila na cedilu. Kot alternativno rešitev predlagajo spodbude za baterijske hranilnike, ki pa trenutno niso dostopne pravnim osebam z že obstoječo elektrarno. Združenji poudarjata, da hranilniki ne le razbremenijo omrežje, temveč omogočajo tudi večjo energetsko neodvisnost in fleksibilnost uporabnikov.
