Po poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je leta 2023 približno četrtina Slovencev že kdaj uporabila katero izmed prepovedanih drog. Najpogostejša je konoplja (22 %), sledi ekstazi (3,3 %), na tretjem in četrtem mestu pa sta kokain in amfetamin. Večkratno kombiniranje drog je poročalo 8,8 % uporabnikov, najpogosteje alkohola s konopljo ali s stimulativnimi drogami.
Mladi in konoplja
Evropska raziskava ESPAD med 15- in 16-letniki je pokazala, da se je vseživljenjska uporaba konoplje znižala s 23,2 % leta 2019 na 18,3 %. Kljub temu je Slovenija nad evropskim povprečjem (12 %). V zadnjih 30 dneh pred raziskavo je konopljo uporabilo 8,6 % dijakov, kar je drugo najvišje v Evropi po Lihtenštajnu. Ocena tveganja uporabe je narasla s 44,3 % na 56,6 %, dostopnost konoplje pa se je znižala na 41 %.
Uporaba psihoaktivnih snovi pri odraslih
Raziskava Fakultete za farmacijo je pokazala, da je 7,4 % odraslih vsaj enkrat uporabilo kanabinoide. Po evropski spletni anketi EWSD 2024 je najpogostejša uporaba konoplje (65 %), sledi kokain (23 %). Višjo uporabo so zaznali pri moških. Raba drog v odpadnih vodah med Domžalami-Kamnikom, Velenjem in Kranjem je bila v zadnjih šestih letih stabilna, razen pri kokainu, ki je narasel.
NIJZ ocenjuje, da je bilo v letu 2024 v Sloveniji 4480 visoko tveganih uporabnikov opioidov, kar je stabilno glede na leto 2019. V zavodih za prestajanje kazni je imela četrtina oseb težave z drogami, 67 % pa je prejemalo nadomestno terapijo. Število novih okužb s HIV med injicirajočimi uporabniki drog ostaja nizko.
Zastrupitve in smrtni primeri
Na UKC Ljubljana so zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnavali 227 oseb, najpogosteje s kokainom in konopljo. V Sloveniji je bilo v letu 2024 zabeleženih 87 smrti zaradi neposrednega delovanja drog, med njimi je bilo 70 moških in 17 žensk. Največ primerov je med 25–44 leti, kjer so največ zastrupitev povzročili opioidi in kokain.
V letu 2025 je bila preventiva močno povezana z duševnim zdravjem, saj se dejavniki tveganja, kot so zloraba psihoaktivnih snovi, pretirana uporaba tehnologije, depresija, anksioznost in socialna izključenost, med seboj prepletajo. Skupni stroški za reševanje problematike drog v letu 2024 so po oceni NIJZ znašali približno 21,7 milijona evrov.
