Integracija priseljencev v Sloveniji postaja vse pomembnejša v luči demografskih izzivov, ki preoblikujejo našo družbo. V pogovoru z Uradom vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov razkrivamo, kako programi, kot je 180-urni tečaj slovenskega jezika, 218.276 priseljencem pomagajo do integracije v družbi in iskanja zaposlitve.
Kdo se šteje za prebivalca Slovenije?
SURS prebivalce spremlja po mednarodni definiciji običajnega prebivališča. To je oseba, ki v Sloveniji prebiva ali namerava prebivati eno leto ali več, ne glede na njeno državljanstvo. Po podatkih z dne 1. julija 2025 je v Sloveniji živelo 218.276 tujih državljanov, kar predstavlja 10,2 odstotkov celotnega prebivalstva države. Kar 77 odstotkov vseh tujcev pa prihaja z območja nekdanje Jugoslavije.
Na trgu dela skoraj 150.000 tujcev
Na SURS pa spremljajo tudi delovno aktivne prebivalce, katerih vir je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva. Podatki prikazujejo delovno aktivne osebe, ki so vključene v slovenski sistem obveznega socialnega zavarovanja. Gre za osebe stare 15 let ali več, ki imajo na zadnji dan v mesecu aktivno zaposlitev ali pa so samozaposlene. Najnovejši podatki pa se nanašajo na oktober 2025. Kot so nam povedali na Uradu vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov,
Med delovno aktivnim prebivalstvom (brez kmetov) je 149.918 tujih državljanov.
15.000 tujcev upravičenih do denarne socialne pomoči
Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je 15.100 tujcev upravičenih do denarne socialne pomoči. Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantom pa državljanom tretjih držav zagotavlja 180-urni program učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Ta se izvaja preko javnoveljavnega programa izobraževanja za odrasle Začetna integracija priseljencev.
Kot povedo na omenjenem Uradu, “Družinskim članom tujcev Urad zagotavlja program učenja slovenskega jezika na preživitveni ravni. Urad zagotavlja tudi brezplačne preizkuse znanja slovenskega jezika, od preživitvene ravni do ravni odličnosti, uspešno opravljeni preizkusi pa tujcem prav tako pomagajo pri zaposlovanju.”
Kako potekajo informiranja in komu so namenjena?
Poleg spletne strani www.infotujci.si je od junija 2025 na voljo novo informacijsko središče, kjer tujci dobijo informacije osebno ali po telefonu. Za lažje razumevanje postopkov v javnih institucijah je Urad konec leta 2025 uvedel tudi medkulturno mediacijo v Ljubljani, Izoli, Kopru in Velenju. Medkulturna mediacija se izvaja v javnih institucijah in tujcem ob prihodu v RS pomaga razumeti različne postopke v javnih institucijah.
Pomoč in podpora pri vključevanju
Prosilcem za mednarodno zaščito je namenjena posebna skrb, predvsem mladoletnikom brez spremstva in ranljivim skupinam. Na voljo so jim programi opismenjevanja in strokovni sodelavci, ki jih usmerjajo pri vključevanju. Osebe s priznanim statusom imajo po zakonu (ZMZ-1) pravico do zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja ter pomoči pri zaposlovanju.
Do česa so opravičene osebe z mednarodno zaščito?
Osebe s priznano mednarodno zaščito lahko v enem mesecu po pridobitvi statusa sklenejo pogodbo o integracijskih aktivnostih. Ta dokument jasno opredeljuje obveznosti obeh strani in vključuje pravico do:
-
nastanitve v integracijski hiši ali nadomestila za zasebno bivališče,
-
brezplačnega učenja slovenskega jezika in spoznavanja naše družbe,
-
kritja stroškov za vrednotenje izobrazbe in prevode dokumentov.
S podpisom pogodbe se posameznik obveže k aktivnemu sodelovanju pri vseh dogovorjenih aktivnostih, kar mu omogoča hitrejšo in lažjo vključitev v novo okolje.
Odgovornost obeh strani
Slovenija za mnoge ni več le prehodna postaja, temveč cilj. Prihod več kot 200.000 tujcev prinaša odgovornost obeh strani: države, da zagotovi pogoje za integracijo, ter posameznikov, da te priložnosti izkoristijo. Ključ do uspešnega sobivanja ostaja znanje jezika in aktivno vključevanje v družbo, kjer pravice vedno spremljajo tudi dolžnosti.
