V SI-CERT opozarjajo na skokovit porast spletnih oglasov, ki vodijo v različne prevare z namenom finančnega oškodovanja. Najpogosteje se pojavljajo kot sponzorirane objave na Facebooku in oglaševalskih mrežah novičarskih portalov.
Investicijske sheme: Obljube bogastva, ki peljejo v minus
Najpogostejša past so lažne investicijske priložnosti, pogosto z obljubami o hitrem zaslužku brez tveganja in delu od doma. Po podatkih policije so Slovenci lani zaradi njih izgubili več kot 19 milijonov evrov, posamezniki pa v povprečju kar 27.000 evrov.
Oglasi zlorabljajo podobo znanih osebnosti in blagovnih znamk, kar jim daje lažno legitimnost. Številni oškodovanci nato naletijo še na t. i. Recovery Scam – novo prevaro, kjer lažni “strokovnjaki” za povračilo denarja ponujajo pomoč, a le za to, da žrtev ponovno oškodujejo.
Zlorabljajo imena in podobe slovenskih institucij ter zavajajo z objavami o boju proti kriminalu.
Lažne spletne trgovine in skrita naročnina
Veliko škode povzročajo tudi lažne spletne trgovine, ki se predstavljajo kot slovenske. Pogosto uporabljajo besede kot so Slovenija, Ljubljana ali znana imena trgovcev. Stran je videti verodostojna, optimizirana za iskalnike, a za njo se skriva prevara.
Druga zvita past so prevare s skrito naročnino. Žrtve vnesejo podatke kartice za simboličen znesek, a čez nekaj dni jih pričaka mesečna naročnina – tudi do 60 evrov.
Kako prepoznati pasti?
SI-CERT svetuje:
- Preverite Facebook stran – koliko je stara, koliko ima sledilcev, kdo jo upravlja.
- Bodite pozorni na komentarje botov – vsi hvalijo, nihče ne dvomi.
- Previdno pri ponudbah, ki so predobre, da bi bile resnične: sumljivo nizke cene, izjemni donosi, delo z velikim zaslužkom ipd.
Če oglas vzbuja občutek, da je preveč dober, da bi bil resničen, je to najverjetneje zato, ker ni resničen.
