Vedno več mladih živi pod pritiskom popolnega videza, ki ga narekujejo družbena omrežja, vplivneži in idealizirane podobe teles. Ta pritisk ni le modna muha, ampak resna težava, ki posega v odnos mladih do telesa, hrane in duševnega zdravja. Na Slo24 smo zato poiskali vpogled Darje M. Korevec, strokovnjakinje iz Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA, kjer vsak dan spremljajo stiske mladih.
Kako pritisk popolnega videza vpliva na mlade
Poizvedeli smo, s kakšnimi pritiski se mladi srečujejo, kako prepoznati prve znake nezdravega odnosa do videza in kaj jim lahko pomaga, da ostanejo povezani s sabo in ne s popolnostjo – ki ne obstaja.
Darja M. Korevec, zaposlena na omenjeni Svetovalnici, nam pojasni, s kakšnimi pritiski se mladi najpogosteje srečujejo. “V naši svetovalnici mladi največkrat izpostavljajo vpliv družbenih omrežij, znotraj le-teh pa se pogosto prepletajo tudi vplivi fitnes kulture, vplivnežev, vrstniških pritiskov… Vedno znova se pogovarjamo, da je potrebno do teh stvari biti razmišljujoč, saj lahko stvari in ljudje na ekranu dajejo napačen vtis.”
Kot nadaljuje, v Svetovalnici mlade spodbujajo, da v primeru sprožanja negativnih občutkov o svojem telesu ob gledanju posnetkov ali podob na socialnih omrežjih, dotično sledenje raje prekinejo.
Težnja primerjave
“Mladi pa omenjajo tudi vpliv sovrstnikov, ki se izrazito kaže skozi težnjo primerjanja, v kateri je skrita želja: Jaz bi tudi bila tak-a, kot si ti”, še dodaja in poudari, da je konec koncev povsem človeško, da se kdaj primerjamo.
“Običajno se primerjamo z ljudmi, ki so boljši od nas, kar prinaša neprijetne občutke. Lahko pa čutimo tudi nezadovoljstvo s samim seboj, občutke manjvrednosti in dvoma v sebe, kar pa ni podporno za dobro počutje in prijateljski odnos s telesom. Tu se odpira izziv sprejemanja sebe s vsem, kar sem: s svojimi kvalitetami, talenti, spretnostmi ter tudi pomanjkljivostmi in stvarmi, ki jih pri sebi zelo težko sprejmem, kajti ljudje nismo ustvarjeni, da smo popolni.”
Kako prepoznati prve znake?
Zelo pomembno je tudi, da morebitno odklonilno vedenje mladostnika starši, učitelji ter okolica pravočasno opazijo in mladostniku nudijo ustrezno pomoč in podporo.
Kot je z nami delila Darja M. Korevec, moramo postati bolj pozorni, ko pri mladostniku začnemo opažati spremembe glede prehranjevanja, odnosa do telesa, telesne mase ter športne aktivnosti. “Te spremembe pa niso le začasne, temveč se stopnjujejo. Kasneje se mlada oseba lahko začne umikati iz socialnih stikov, pojavijo pa se lahko tudi težave s spanjem”, nam pojasni.
Izpostavila je tudi nekaj konkretnejših primerov, na katere moramo biti pozorni:
- izogibanje določeni vrsti hrane (najprej začnejo izločati nekatera visoko kalorična živila, izbor le-teh se običajno povečuje)
- spremenjen odnos do hrane (oseba začne izpuščati šolsko malico, se odjavi od kosila, za obroke si hrano začenja prinašati od doma)
- sprememba telesne mase v krajšem obdobju
- pogostejša razdražljivost, prepirljivost, zasanjanost ali zamišljenost
Preventivne delavnice
Prav tako pa je zelo pomembno ozaveščanje posameznikove notranje lepote. V MUZI uporabnike in učence ob izvajanju preventivnih delavnic po šolah spodbujajo, da poleg zunanje lepote krepijo in ozaveščajo tudi svojo notranjo lepoto, “Saj skupek obeh vsakemu izmed nas daje vrednost, dragocenost, pomembnost ter žarek unikatne lepote.”
Pritisk popolnega videza
Ob vsem napisanem je pomembno izpostaviti tudi dejstvo, da moramo imeti prave informacije o tem, kako sploh nastajajo idealne podobe oseb, s katerimi smo obkroženi na vsakem koraku. “Pomembno je razlikovati, katera sporočila so resnična ter katere podobe in video posnetki so umetno ustvarjeni, torej taki, ki v realnosti ne obstajajo.”
Začaran krog lepote
Stvari pa se tukaj še ne odpletejo. Kot pove Darja M. Korevec, “Nekoč sem zasledila naslednje: Znanstvene študije poročajo, da je današnji ideal ženske lepote dosegljiv nekje 2% žensk. Vse ostale so prepuščene neskončnim možnostim, ki jih ponuja marketing lepotne, kozmetične in modne industrije, da poskušajo ta ideal doseči. A žal je ideal takšne lepote postavljen tako visoko nad realne mere telesa, da je praktično nedosegljiv. Tako ostanemo ujeti v začaran krog nenehne potrošnje in vedno novega nezadovoljstva.”
Prijateljski odnos s telesom
Naša sogovornica za konec še poudari pomembnost prijateljskega odnosa, ki ga moramo vzpostaviti z našim telesom. “Tudi pri sledenju oseb, ki delijo svojo osebno zgodbo okrevanja od motnje hranjenja, je potrebna kritičnost. Lahko se dogaja, da le-te delijo napačna sporočila, ker niso še zares okrevale – niso še vzpostavile neobremenjenega odnosa do svojega prehranjevanja, gibanja in telesa ter se zgodi, da lahko še vedno poveličujejo napačne stvari.”
Kot zaključno misel pa izpostavi: “Večkrat si povejte, kaj lepega o sebi – na kaj ste pri sebi ponosni, ob čem v sebi čutite svojo vrednost in dragocenost.”
