V prvih šestih mesecih letošnjega leta so organi v 27 članicah Evropske unije ter Norveške in Švice prejeli 23 odstotkov manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani oziroma 399.000, je danes sporočila Agencija EU za azil (EUAA). Zmanjšanje je v veliki meri posledica občutnega upada števila prošenj sirskih državljanov.
Upad prošenj Sircev po političnih spremembah v Damasku
Po ugotovitvah EUAA je zmanjšanju prošenj za azil botroval zlasti 66-odstotni upad števila prošenj Sircev, ki jih je bilo v tem obdobju 25.000. Njihovo občutno zmanjšanje ni posledica sprememb politike EU, temveč političnih sprememb v Damasku po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega voditelja Bašarja al Asada decembra lani, so izpostavili.
Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je na omrežju X izpostavil, da EU s paktom o migracijah in azilu uvaja “učinkovitejše postopke, ki omogočajo učinkovitejšo obravnavo vlog z majhnimi možnostmi za uspeh”. Hkrati bodo letošnji predlogi “okrepili sodelovanje s tretjimi državami, zagotovili učinkovito vračanje ter zmanjšali pritisk na naše azilne sisteme”, je dodal.
Asylum applications in the EU have dropped significantly – down 23 percent in the first half of the year. With the Pact on Migration and Asylum, we are introducing more efficient procedures, enabling applications with low chances of success to be processed more effectively.
— Magnus Brunner (@magnusbrunner) September 8, 2025
Francija in Španija prehitele Nemčijo
EUAA je v poročilu ugotovila, da zmanjšanje števila prošenj Sircev tudi pomeni, da Nemčija ni več država, ki je prejela največ prošenj za azil. Največ sta jih namreč prejeli Francija in Španija – prva 78.000, druga 77.000, Nemčija pa 70.000. Sledita Italija (64.000) in Grčija (27.000), ki je sicer prejela največ prošenj na prebivalca – eno na 380 prebivalcev.
Sirci, ki so bili desetletje najbolj številčni prosilci, so sedaj za Venezuelci in Afganistanci šele na tretjem mestu. Prošenj Venezuelcev je bilo 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, saj so do konca junija vložili 49.000 prošenj. Večina jih je za mednarodno zaščito zaprosila v Španiji.
Najnižja stopnja priznavanja prošenj doslej
Več prošenj za azil kot v prvi polovici 2024 so vložili tudi Ukrajinci, in sicer 16.000 oziroma 29 odstotkov več. Skoraj polovica jih je prošnje vložilo v Franciji, tretjina na Poljskem, medtem ko jih je konec junija v EU 4,3 milijona že uživalo začasno zaščito.
Stopnja priznavanja prošenj je znašala 25 odstotkov, kar je najnižja skupna polletna ali letna stopnja priznavanja, ki je bila kdaj zabeležena, je še poudarila agencija. Konec junija je na odločitev na prvi stopnji čakalo 918.000 prošenj.
STA
