Na londonskem knjižnem sejmu, enem najpomembnejših dogodkov za založniški svet, danes obiskovalce namesto novih romanov in prodajnih uspešnic pričakuje knjiga, ki je povsem prazna. A njeno sporočilo je vse prej kot prazno. Je glasen krik obupa in jeze proti tehnološkim velikanom, ki naj bi “kradli” ustvarjalnost tisočev avtorjev.
Don’t Steal This Book (Ne kradi te knjige) je naslov provokativne publikacije, ki so jo izdali pisatelji v znak protesta proti podjetjem za umetno inteligenco. Ta namreč njihova avtorska dela brez dovoljenja uporabljajo za urjenje svojih modelov. Edina vsebina knjige je seznam imen približno 10.000 pisateljev, ki so se pridružili kampanji. Med njimi so tudi zveneča imena, kot so nobelovec Kazuo Ishiguro, zgodovinska pisateljica Philippa Gregory in priljubljeni avtor kriminalk Richard Osman.
“Umjetna inteligenca, zgrajena na ukradenih delih”
Za knjigo stoji skladatelj in aktivist Ed Newton-Rex. Skladatelj, sicer nekdanji uslužbenec podjetja Stability AI, ki je danes eden najglasnejših kritikov tovrstne prakse. Njegova izjava je udarna: industrija umetne inteligence je “zgrajena na ukradenih delih… uporabljenih brez dovoljenja ali plačila“.
Newton-Rex poudarja, da to ni “zločin brez žrtev”. Umetna inteligenca namreč neposredno konkurira ljudem, na delu katerih se je usposabljala, in s tem ogroža njihovo preživetje. “Vlada bi morala zaščititi ustvarjalce v Združenem kraljestvu in zavrniti legalizacijo kraje ustvarjalnega dela s strani podjetij za umetno inteligenco,” je še dodal.
Podobno razmišlja tudi Malorie Blackman, avtorica priljubljene serije Noughts and Crosses. “Pričakovanja, da bodo podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, plačevala za uporabo avtorskih del, nikakor niso nerazumna,” je povedala za angleški The Guardian.
“Angleška vlada ne sme legalizirati kraje knjig”
Sporočilo na hrbtu knjige je še bolj neposredno:
“Angleška vlada ne sme legalizirati kraje knjig v korist podjetij, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco”. A kje so vzroki za tako ostro retoriko?
Angleška vlada je namreč predlagala spremembe zakona o avtorskih pravicah, ki bi podjetjem za umetno inteligenco omogočile uporabo avtorsko zaščitenih del brez dovoljenja lastnika. Edini način, da se umetnik izključi iz procesa (tako imenovani “opt-out” sistem) je, če bi lastnik izrecno izrazil to željo. A ta predlog je naletel na izjemno oster odpor. Kot poroča Pinsent Masons, je takšen način podprlo le 3% od več kot 11.500 anketirancev v javni razpravi. Glasbenik Elton John je ob tem vlado označil za “absolutnega poraženca”.
Rok 18. marec: Vlada v primežu odločitve
Angleška vlada ima na podlagi zakona Data (Use and Access) Act zakonsko obveznost, da do 18. marca objavi oceno ekonomskih učinkov predlaganih sprememb ter poročilo o napredku javne razprave glede reforme avtorskega prava. A po poročanju Financial Times naj bi vlada odločitev o reformah raje preložila na leto 2027.
Predstavnik vlade je v odzivu dejal:
“Vlada si želi ureditev avtorskih pravic, ki ceni in ščiti človeško ustvarjalnost, ji je mogoče zaupati in spodbuja inovacije. Pozdravljamo prispevke odbora in se bomo še naprej tesno povezovali s parlamentom“.
Licenciranje kot rešitev?
Medtem ko se politiki odločajo, pa založniki ne sedijo križem rok. Na londonskem knjižnem sejmu bodo predstavili tudi pobudo za licenciranje umetne inteligence. Neprofitna organizacija Publishers’ Licensing Services vzpostavlja kolektivno shemo licenciranja, ki naj bi omogočila zakonit dostop do objavljenih del. Podobne primere že poznamo iz ZDA, kjer so se založniki v tožbi proti Googlu postavili ob bok avtorjem v boju za zaščito avtorskih pravic.
Tožbe in odškodnine na obeh straneh Atlantika
Vprašanje avtorskih pravic v povezavi z umetno inteligenco ni zgolj angleški problem. Po svetu že potekajo številne tožbe. Lani je denimo Anthropic, razvijalec klepetalnika Claude, privolil v plačilo kar 1,3 milijarde evrov visoke odškodnine za poravnavo v skupinski tožbi avtorjev, ki so trdili, da je podjetje za usposabljanje svojega modela uporabilo piratske kopije njihovih del.
V ZDA so avtorji in založniki vložili tožbo proti Googlu, češ da je podjetje uporabilo milijone del za urjenje modela Gemini. Podobni primeri se vrstijo tudi proti drugim tehnološkim velikanom, kot so Meta, NVIDIA in drugi.
Kaj prinaša prihodnost?
Umetna inteligenca za svoje delovanje potrebuje ogromne količine podatkov, vključno z avtorsko zaščitenimi deli, ki jih črpa iz odprtega spleta. A kot opozarja Odbor za komunikacije in digitalne zadeve angleškega parlamenta, “veliko kopiranje in procesiranje digitalnih kopij zaščitenih del za namene treniranja modelov lahko opredelimo kot reproduciranje, ne glede na to, ali modeli ohranjajo človeku berljive kopije”.
Odbor zato meni, da bi morala vlada “izključiti vsakršno reformo zakona o avtorskih pravicah, ki bi odpravila spodbudo za licenciranje avtorsko zaščitenih del za namene treniranja umetne inteligence”.
Medtem ko se angleška vlada sooča s pritiskom tako s strani ustvarjalcev kot tehnoloških podjetij, pa tisoči avtorjev s svojo prazno knjigo pošiljajo jasno sporočilo: kreativnost ni surovina, ki bi jo bilo mogoče kar tako postrgati s spleta. In če bo treba, bodo prazne ostale tudi police knjigarn.
