Evropska unija načrtuje obsežen vojaški načrt, s katerim želi do leta 2030 razviti dovolj močno obrambno držo, da bo lahko učinkovito odvrnila morebitne agresije, predvsem iz Rusije. Osnutek dokumenta, ki so ga pridobili pri Politicu, predvideva povečanje usklajenosti in zmogljivosti evropskih vojaških sil v naslednjih petih letih.
Evropske države naj bi tako po načrtu do leta 2030 razvile “dovolj močno evropsko obrambno držo, ki bo verodostojno odvrnila svoje nasprotnike in se odzvala na morebitne agresije.” Dokument opozarja, da večina obrambnih proračunov trenutno ostaja nacionalna, kar vodi v razdrobljenost, inflacijo stroškov in pomanjkanje interoperabilnosti.
Devet ključnih področij za okrepitev
Načrt predvideva okrepitev zmogljivosti na devetih področjih:
- zračna in protiraketna obramba;
- vojaška mobilnost;
- topniški sistemi;
- umetna inteligenca in kibernetska varnost;
- rakete in strelivo;
- brezpilotni zrakoplovi;
- protibrezpilotni sistemi;
- zemeljski boj in
- pomorski promet.
Ukrajina kot strateški partner
Dokument posebej izpostavlja vlogo Ukrajine, ki naj bi bila v prihodnjih letih močno oborožena in deležna strateške podpore EU. Cilj je, da država postane tako imenovani “jekleni jež”; odporna, dobro opremljena in sposobna učinkovito odvrniti morebitne ruske napade.
To pomeni, da bi Ukrajina imela dovolj sodobnih obrambnih sistemov, vojaške opreme in koordinirane podpore članic EU, da bi povečala svojo vojaško stabilnost in odvračalni učinek. Hkrati naj bi bila država pripravljena na hitro mobilizacijo in odziv v primeru agresije, kar bi jo postavilo kot ključnega partnerja v evropski varnostni arhitekturi.
Trije ključni evropski projekti
Med pomembnejšimi pobudami so:
- Eastern Flank Watch (sistemi za zaščito vzhodnega boka EU, vključno z zemeljskimi obrambnimi sistemi in protiraketnimi ščiti);
- European Drone Wall (zaščita pred brezpilotnimi letali);
- Obrambni vesoljski ščit (zaščita vesoljskih sredstev EU).
Evropska komisija upa, da bodo voditelji vse tri projekte odobrili do konca leta, saj se naj bi v skladu z načrtom začeli izvajati v prvi polovici leta 2026.
Odziv na globalno negotovost
Pri načrtu gre tako za odziv na povečano vojaško agresijo Rusije v Ukrajini in nejasno zavezanost ZDA evropski varnosti. Čeprav države EU povečujejo obrambne proračune, večina te porabe ostaja nacionalna, kar po mnenju Bruslja otežuje oblikovanje enotne in učinkovite obrambne strategije.
Evropski voditelji bodo načrt uradno obravnavali prihodnji teden, osnutek pa bo še danes predstavljen kolegiju komisarjev.
