Z začetkom novega leta je Finančna uprava RS (Furs) na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona začela izdajati sklepe o izvršbi zoper posameznike z vsaj tremi neplačanimi prekrškovnimi globami v zadnjih dveh letih. Novost zakona je tudi možnost rubeža denarne socialne pomoči (DSP). Do zdaj je bila izvzeta iz izvršb – in prav to je sprožilo ostre odzive stroke in civilne družbe, poroča portal N1.
Po opozorilih Skupnosti centrov za socialno delo, Fakultete za socialno delo ter Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije so izvršbe številne prejemnike socialne pomoči pahnile v hudo stisko.
Ukrep ocenjujejo kot resen poseg v temelje socialne države.
Rubeži izredne pomoči in sredstev za družinske člane
Kot posebej problematično izpostavljajo dejstvo, da so bile zarubljene tudi izredne socialne pomoči. Te so namenjene kritju nujnih stroškov, denimo ogrevanja. Prav tako del pomoči, ki je namenjen družinskim članom prekrškarja. Na ministrstvu za delo (MDDSZ) so se zaradi tega sestali s predstavniki Fursa in centrov za socialno delo. Dogovorili so se o bolj socialno občutljivem izvajanju zakona.
A dogovorov za zdaj ni mogoče uresničiti v praksi. Informacijski sistem, ki bi omogočal ločevanje in ustrezno označevanje posameznih vrst socialnih transferjev, namreč še ne deluje. Sprememb pa ni mogoče uvesti takoj.
Skupnost centrov za socialno delo zato poziva, naj se izvršbe začasno ustavijo, dokler sistem ne bo prilagojen.
CSD o izvršbah sploh niso bili obveščeni
Zakon določa, da mora Furs ob izdaji sklepa o izvršbi na DSP o tem obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo. Ta pa presodi, ali je pomoč treba izplačati v naravi (ne v denarju, ampak s plačilom položnic ipd.). V praksi se to ni zgodilo, saj Furs nima podatkov o pristojnosti posameznih centrov.
Kot navaja N1, Varuh človekovih pravic opozarja, da to odpira resna vprašanja o sami izvedljivosti zakona in načinu njegove priprave. Šele potem, ko je bila socialna pomoč že zarubljena približno 1.100 ljudem, so se pristojni sestali pri predsedniku vlade in začeli iskati rešitve.
Banke ne razlikujejo med vrstami pomoči
Ker banke in Furs nimajo vpogleda v namen posameznih nakazil CSD, so banke ob izvršbah zarubile vse prilive – tudi tiste, ki bi morali biti zaščiteni. V prihodnje naj bi informacijski sistem omogočal jasno označevanje nakazil. Tako terjatve ne bi bremenile celotnega gospodinjstva, temveč izključno osebo z neplačanimi globami.
“Vzpostaviti je treba sistem, ki bo bankam preprečil poseganje v izredno socialno pomoč, varstveni dodatek in sredstva za družinske člane,” poudarjajo na CSD. Do danes o izvršbah uradnih obvestil še niso prejeli. Zanje izvedo le, ko se posamezniki sami obrnejo nanje.
Pomoč v naravi ni takojšnja rešitev
Zakon sicer omogoča izplačilo socialne pomoči v naravi, a ta možnost izključuje hkratno denarno izplačilo. Posamezniki, ki so pomoč že prejeli in jim je bila nato zarubljena, zato do naslednjega meseca ostanejo brez sredstev za preživetje. Odvisni so od pomoči okolice ter humanitarnih organizacij.
Socialni delavci opozarjajo, da so bile izvršbe izvedene brez njihovega sodelovanja, s čimer je bil prezrt temeljni namen socialnih transferjev – zagotavljanje osnovne socialne varnosti.
Opozorila tudi glede ustavnosti in otrok
Varuh človekovih pravic izpostavlja še vprašanje morebitne retroaktivne uporabe zakona. Poudarja, da posegi v pravico do socialne varnosti ne smejo biti avtomatični. Posebej opozarja na položaj otrok: če izvršbe staršem ogrozijo osnovne življenjske pogoje otrok, gre po njegovem mnenju za resen problem sorazmernosti in varstva človekovega dostojanstva.
Po ocenah stroke bo brez hitrih sistemskih prilagoditev breme zakona še naprej nosila najranljivejša skupina prebivalstva.
