Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo odločil, ali bo Slovenija dobila enega najbolj občutljivih zakonov zadnjih let. Glas volivcev bo imel neposredne posledice; ne le za zakon, temveč tudi za to, kdaj (in ali sploh) se bodo postopki začeli izvajati. Kako pravzaprav poteka odločanje in kdaj se šteje, da je zakon zavrnjen ali potrjen?
Kdaj referendum pade?
Pri tovrstnem zakonodajnem referendumu velja t. i. zavrnitveni kvorum. To pomeni, da zakon pade samo v primeru, ko proti glasuje hkrati dovolj velika večina tistih, ki so se referenduma dejansko udeležili, in najmanj petina vseh volilnih upravičencev v državi. Po trenutnih podatkih bi to pomenilo nekaj več kot 339 tisoč glasov proti.
Koliko volilcev natančno bo štelo v to petino, bo dokončno znano šele na dan glasovanja, ko ministrstvo za notranje zadeve posreduje sveže stanje evidence volilne pravice.
Kaj pa, če bo zakon potrjen?
Če zavrnitveni kvorum ne bo dosežen oziroma bo več glasov za kot proti, bo zakon sprejet. Veljati začne 15 dni po objavi v Uradnem listu, izvajati pa se začne še pol leta pozneje, kot določa 36. člen zakona.
Kako poteka potrjevanje rezultatov?
Po glasovanju Državna volilna komisija med 4. in 11. decembrom zaključi preverjanje vseh glasov, vključno z glasovi iz tujine. Končni izid nato uradno objavi v Uradnem listu.
Če volivci zakon zavrnejo, velja pomembna omejitev: državni zbor eno leto po razglasitvi rezultatov ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z voljo volivcev.
Ali lahko zakon pristane na ustavnem sodišču?
Da. Tudi potrditev na referendumu morebitne ustavne presoje ne preprečuje. Pobudo lahko vloži najmanj 30 poslancev, državni svet, varuh človekovih pravic ali posameznik s pravnim interesom.
Ustavno sodišče ima možnost, da (če oceni, da bi izvajanje zakona povzročilo težko popravljive posledice) začasno zadrži njegovo uveljavitev, dokler presoje ne zaključi. Če takšnih tveganj ne vidi, zakon med postopkom presoje ostane v veljavi.
