Slovenija uvaja največje reforme po osamosvojitvi – od zdravstvene in socialne reforme do dolgotrajne oskrbe. A državljani se sprašujejo, ali dodatni prispevki v času inflacije niso le še ena obremenitev za prazne denarnice.
Reforme na papirju, realnost v trgovini
Slovenija v zadnjih treh letih doživlja enega največjih reformnih paketov po osamosvojitvi. V središču pozornosti državljanov ostaja predvsem zdravstvena reforma, sočasno pa potekajo tudi spremembe na področju socialne države, med drugim zagon novega javnega stanovanjskega sklada in uvedba dolgotrajne oskrbe.
Če je prvi ukrep država financirala brez dodatnih davčnih bremen, pa so državljani za dolgotrajno oskrbo že začeli plačevati prispevek v višini enega odstotka neto plače, čeprav sistem še ni v celoti zaživel. Zato se postavlja vprašanje, ali je v času, ko inflacija že tako močno pritiska na življenjske stroške, smiselno pobirati prispevke za storitev, ki še ne deluje.
Vsak nov sistem seveda potrebuje finančna sredstva za zagon. Pri tem pa je treba spomniti, da ima Slovenija v ustavi zapisano fiskalno pravilo, za katerega so nekoč glasovali tako poslanci levice kot desnice. To določilo omejuje zadolževanje države, kar se je denimo v Nemčiji, ki je sprejela podobno ureditev izkazalo za dvorezen meč.
Golobova vlada mora zato zagotoviti stabilen vir financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, kar je mogoče le na dva načina: z večjo zadolženostjo države ali z višjimi davki oz. novimi dajatvami.
Treba je tudi poudariti, da novi prispevek deluje po načelu progresivne obdavčitve – tisti z višjim dohodkom plačajo več kot tisti z nižjim. Medtem je zdravstveno zavarovanje še vedno urejeno po načelu »flat tax«, torej enak prispevek za vse. Gre za klasično načelo solidarnosti, na katerem temelji slovenski socialni sistem.
Čeprav se zdi, da je nov prispevek prinesel le dodatne nevšečnosti, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napoveduje, da bo sistem po novem letu zaživel v celoti. To bo po njegovih besedah razbremenilo oskrbovance v domovih za starejše in njihove svojce, saj bodo po novem plačevali le stroške nastanitve, oskrbo pa bo krila država.
“Položnice za dolgotrajno oskrbo v instituciji v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi bodo nižje, saj bo treba plačati le nastanitev in prehrano, stroški za oskrbo pa bodo poravnani s sredstvi za dolgotrajno oskrbo.” – Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost
Kaj pravi statistika?
Po pandemiji in v času energetske krize, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino, je bila tudi Slovenija deležna visoke inflacije. Vendar jo je vladi uspelo postopno umiriti, predvsem z regulacijo cen energentov. Fiksne cene so pripomogle k umiritvi trga in zajezitvi rasti življenjskih stroškov.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je inflacija začela upadati prav v obdobju začetka mandata aktualne vlade.
Regulacija cen energentov je pomagala tako gospodinjstvom kot podjetjem, kar je ublažilo gospodarski pritisk.
Pri tem je potrebno tudi poudariti, da plače sicer rastejo, a bi bile brez dodatnih prispevkov lahko še višje. Vendar dolgoročno velja, da razvoj sistemov socialnega varstva in gradnja javnih stanovanj ustvarjata temelje za nižje življenjske stroške in večjo varnost za vse generacije.
