Število samostojnih podjetnikov posameznikov, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov, se iz leta v leto povečuje. Za leto 2020 je davčne obračune oddalo 65.460 normirancev, lani pa že 89.376, ugotavljajo na Finančni upravi RS (FURS). Rekorder med njimi je lani ustvaril več kot pet milijonov evrov prihodkov, piše STA.
Struktura fizičnih oseb z dejavnostjo
Na zadnji dan leta 2024 je bilo v Sloveniji registriranih 135.978 fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost. Od tega je bilo 122.254 oziroma 90 odstotkov samostojnih podjetnikov posameznikov, preostali pa so dejavnost opravljali kot samostojni poklic ali v okviru drugih oblik (sobodajalci, dopolnilno delo na kmetiji ipd.).
Možnosti ugotavljanja davčne osnove
Ob registraciji podjetja imajo podjetniki na voljo dve možnosti ugotavljanja davčne osnove – po dejanskih stroških ali po normiranih odhodkih. Prva možnost zahteva vodenje poslovnih knjig, medtem ko druga omogoča avtomatsko uveljavljanje 80 % stroškov brez dokazil. Za normirane odhodke se večinoma odločajo podjetniki, ki pri poslovanju nimajo večjih stroškov.
Delež normirancev med fizičnimi osebami
Od vseh 135.978 fizičnih oseb z dejavnostjo jih je konec leta 2024 kar 62,8 % davčno osnovo ugotavljalo na podlagi normiranih odhodkov. Največji zaslužkar prihaja iz jugovzhodne Slovenije in se ukvarja z računalniškim programiranjem, svetovanjem ter drugimi povezanimi dejavnostmi; lani je ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov.
Zakaj FURS objavlja podatke
Na Finančni upravi so se odločili za objavo podatkov o prihodkih normirancev brez osebnih podatkov, ker ta skupina vsako leto predstavlja večji delež vseh fizičnih oseb z dejavnostjo. Normiranci namreč niso zavezani k javni objavi podatkov o poslovanju. Objavljeni so podatki iz davčnih obračunov dohodnine in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, dopolnjeni z vrsto organizacijske oblike, regijo in standardno klasifikacijo dejavnosti.
Najuspešnejši normiranci
- 2. mesto: zavezanec z Gorenjske, ki se ukvarja z dejavnostjo uprav podjetij ter podjetniškim in poslovnim svetovanjem, je ustvaril nekaj manj kot dva milijona evrov prihodkov.
- 3. mesto: računalniški strokovnjak iz Savinjske regije z nekaj manj kot 1,7 milijona evrov prihodkov.
- 4. mesto: zavezanec z 940.000 evri prihodkov iz osebnih storitev, pri čemer FURS ne navaja lokacije.
- 5. mesto: normiranec iz Osrednjeslovenske regije s 870.000 evri prihodkov, ki ponuja storitve uprav podjetij ter poslovnega svetovanja.
Kako je lahko normiranec z več kot 5 milijoni evrov prihodkov?
Gre za primer iz 4. odstavka 48. člena zakona o dohodnini, po katerem je mogoče upoštevanje normiranih odhodkov priglasiti, če je zavezanec na novo začel z opravljanjem dejavnosti.
“Upošteva se, da lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov,” so za STA zapisali na Fursu. To v praksi pomeni, da ker se ob registraciji v drugi polovici leta 2023 šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost, je lahko normiranec (ne glede na višino prihodkov) v letu 2023 in 2024, so dodali.
V letu 2025 pa omenjeni računalničar z območja jugovzhodne Slovenije, ki je imel lani več kot pet milijonov evrov prihodkov, ne sme biti več normiranec in po navedbah Fursa tudi dejansko ni.
Plačani davki in trendi
FURS opaža, da število normirancev postopoma raste, medtem ko število podjetnikov z dejanskimi stroški ostaja stabilno. V letu 2024 so prvi plačali skupaj 171,4 milijona evrov davka, drugi pa 85,5 milijona evrov.
