Evropska komisija je včeraj predstavila predlog dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034 v vrednosti 2000 milijard evrov. Kot je ob tem napovedal evropski komisar za proračun Piotr Serafin, bo 300 milijard namenjenih evropskim kmetom, 218 milijard manj razvitim regijam, 451 milijard pa spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva.
Proračun znaša 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar je več kot trenutnih 1,1 odstotka oziroma okoli 1200 milijard evrov. Poleg tega so na voljo še sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19 v višini okoli 800 milijard evrov.
Serafin je hkrati pojasnil, da bodo države sredstva črpale prek nacionalno-regionalnih načrtov: “Ti nam bodo pomagali hitreje in učinkoviteje doseči rezultate na ključnih področjih, od kohezije in regionalnega razvoja do kmetijstva.”
Milijarde za razvoj, tehnologijo, obrambo in okolje: Kako bodo razdeljena sredstva?
Za manj razvite regije bodo namenjenili 218 milijard evrov, celotna kohezijska politika pa bo prejela približno 450 milijard evrov. Financirali bodo tudi ukrepe za migracije. Za konkurenčnost gospodarstva bo namenjenih 451 milijard evrov, pri čemer bo 410 milijard v posebnem skladu za raziskave, digitalizacijo in zelene tehnologije.
35 odstotkov proračuna, okoli 700 milijard evrov, bo namenjenih okoljskim ciljem. Za obrambo in vesolje bo namenjenih 131 milijard evrov, kar je petkrat več kot doslej. Za zunanjo politiko in humanitarno pomoč pa je predvidenih 200 milijard evrov.
Glede financiranja je predsednica komisije Ursula von der Leyen poudarila, da zviševanje nacionalnih prispevkov držav članic ni predvideno. Namesto tega bo uvedenih pet novih lastnih virov, med njimi trošarina na tobak.
Predlog bodo predstavili ministrom EU v petek, pogajanja pa se začnejo jeseni in lahko trajajo vsaj leto in pol.
Kaj bi takšno razdeljevanje proračuna pomenilo za Slovenijo?
Razdeljevanje proračuna lahko Sloveniji prinese več priložnosti. A izkoristek bo odvisen predvsem od kakovosti nacionalnih strategij in projektov. Vprašanje pa ostaja tudi, kako bo Slovenija kos novim lastnim virom EU proračuna, kot so obdavčitev ogljičnega uvoza, sistem za trgovanje z emisijami in prispevki glede na količino nereciklirane plastike.
V primeru, da bo predlog Komisije sprejet, bo torej proračun EU za 2028–2034 znašal skoraj 2000 milijard evrov, precej več kot sedanji okvir (okoli 1200 milijard). A denar se ne bo več razdeljeval togo po državah, ključni bodo namreč nacionalno-regionalni načrti, v katerih bodo članice same določile reforme in projekte. Slovenija bo morala pravočasno pripraviti kakovostne načrte, uspeh pa bo odvisen predvsem od njihove vsebine.
1. 218 milijard za manj razvite regije pomeni priložnost za vzhod Slovenije
Znotraj približno 450 milijard evrov za kohezijo bo 218 milijard namenjenih manj razvitim regijam. To lahko pomeni potencialno priložnost za Pomurje, Koroško, Zasavje in del Štajerske. A nova metodologija dodeljevanja sredstev še ni znana, pomembno bo predvsem sodelovanje s Komisijo pri oblikovanju pravil.
2. 300 milijard za kmetijstvo pomeni stabilno podporo podeželju
Skupna kmetijska politika ostaja pomemben steber EU, saj bo 300 milijard evrov zagotovljenih posebej za evropske kmete, od tega del tudi kot “varovalo” za krizne razmere. To je za Slovenijo pomembno iz tega vidika, da ima razdrobljeno kmetijsko strukturo in velik pomen podeželja. Slovenija bo morala jasno opredeliti, katere ukrepe želi dodatno financirati iz drugih skladov za razvoj podeželja, saj bodo ti odprti za fleksibilnejšo uporabo.
3. Sredstva za konkurenčnost in zeleno tehnologijo pomenijo razvojno priložnost
451 milijard evrov bo namenjeno za znanost, digitalizacijo, čiste tehnologije. Slovenija lahko tukaj vidi priložnost, da podpre razvoj naprednih tehnologij, krepi raziskovalne institucije ter prestrukturira energetski in industrijski sektor. Dodatnih 131 milijard evrov za obrambo in vesolje pa odpira vrata tudi sodelovanju slovenskih podjetij v evropskih obrambno-tehnoloških verigah.
4. 35 % proračuna za podnebje pomeni strožja merila
Približno 700 milijard evrov bo vezanih na okoljske cilje, kar pomeni, da bo Slovenija morala v svoje projekte in načrte (še bolj sistematično) vključevati trajnostne ukrepe; od prometa in stavb do industrije in kmetijstva.
5. Novi viri proračuna pomenijo posreden vpliv na Slovenijo
Prispevki članic se sicer resda ne bodo zvišali, vendar pa bo EU uvedla nove lastne vire, npr. trošarine za tobak. V tem primeru bi lahko to posredno vplivalo tako na slovensko davčno politiko kot gospodarstvo.
Čeprav bo torej na voljo več denarja za področja, ki so za Slovenijo ključna, in fleksibilnost porabe večja, pa to za državo pomeni tudi več odgovornosti. Kakovost nacionalnih načrtov, sposobnost izpolnjevanja zelenih ciljev in pravočasna priprava projektov bodo tako odločilni.
