Zadnji podatki NIJZ razkrivajo, da je v letu 2024 častitljivo starost sto ali več let dočakalo kar 173 prebivalcev, medtem ko se povprečna življenjska doba še naprej podaljšuje. Čeprav se splošna umrljivost rahlo zmanjšuje, zdravstvena slika naroda kaže velike razlike med regijami in spoloma.
Umrljivost rahlo nižja
V letu 2024 je v Sloveniji umrlo 21.506 oseb, od tega 10.733 žensk in 10.773 moških, kar je 34 oseb manj kot leta 2023. Umrljivost je znašala 10,1 odstotka, kar je malenkost manj kot leta 2023 (10,2 odstotka). Povprečna starost vseh umrlih je bila 82,7 leta, so objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
100 let je dopolnilo kar 173 ljudi
Največ žensk je umrlo v starosti od 85 do 89 let (2466), največ moških pa v starostni skupini 80 do 84 let (1780). V starosti manj kot 65 let je umrlo 14,1 odstotka oseb. Leta 2024 je ob smrti več kot 100 let dopolnilo 27 moških (najstarejši 102,9 leta) in 146 žensk (najstarejša 111,7 leta).
Ženske v povprečju živijo dlje kot moški
Povprečna starost ob smrti in pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se dolgoročno povečujeta, pri čemer ostaja pričakovana življenjska doba žensk višja kot pri moških. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je leta 2024 znašalo 84,8 leta za ženske in 79,5 leta za moške.
Umrljivost dojenčkov bila 1,7 odstotna
Stopnja umrljivosti je znašala 10,1 odstotka, po projekcijah pa naj bi se od zdaj povečevala in vrh dosegla v obdobju 2065-2071. Umrljivost je razmeroma visoka takoj po rojstvu. Leta 2024 je v Sloveniji umrlo 29 dojenčkov, in sicer 16 deklic in 13 dečkov. Umrljivost dojenčkov je bila 1,7 odstotka.
Leta 2024 je največ (35,9 odstotka) prebivalcev Slovenije umrlo zaradi bolezni obtočil (srčno-žilnih bolezni). Sledijo rak, zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti, bolezni živčevja, bolezni prebavil, bolezni dihal, infekcijske in parazitske bolezni ter ostali vzroki smrti. Najizraziteje narašča umrljivost zaradi bolezni živčevja, med njimi zlasti zaradi Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, padajoči trend pa je opazen za bolezni dihal in bolezni prebavil.
Odpoved srca najpogostejši vzrok smrti med starejšimi od 65 let
Ženske so najpogosteje umirale zaradi bolezni obtočil (41,7 odstotka), moški pa zaradi raka (36,2 odstotka). Z manj kot 10 odstotki so na tretjem mestu pri obeh spolih sledili zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti ter na četrtem mestu bolezni živčevja.
Na ravni diagnoz je bila srčna odpoved najpogostejši vzrok umrljivosti v celotni populaciji in med starejšimi od 65 let, med mlajšimi od 65 let pa je bil najpogostejši posamezni vzrok smrti rak sapnic in pljuč, takoj za njim pa duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola.
Razlike med regijami
Stopnje obolevnosti in umrljivosti zaradi posameznih bolezni in poškodb se med različnimi predeli Slovenije razlikujejo. Starostno standardizirana stopnja umrljivost zaradi bolezni obtočil je bila leta 2024 najvišja v pomurski statistični regiji, zaradi raka v koroški statistični regiji, zaradi zunanjih vzrokov obolevnosti in umrljivosti v primorsko-notranjski statistični regiji, zaradi bolezni živčevja pa je bila najvišja v obalno-kraški statistični regiji.
STA
