Bi morali v Sloveniji znova uvesti obvezno služenje vojaškega roka? Na to vprašanje je v naši spletni anketi odgovorilo 671 bralcev. Kar 73 % jih meni, da bi bilo treba vojaški rok ponovno uvesti, medtem ko 27 % ostaja odločno proti.
Gre za vprašanje, ki deli javnost že več kot dve desetletji – odkar je Slovenija leta 2003 ukinila naborniški sistem in prešla na profesionalno vojsko. Danes pa se, v luči vse bolj nestabilnega globalnega okolja, glasovi za njegovo vrnitev spet krepijo.
Zakaj se vprašanje vojaškega roka vrača?
Vojna v Ukrajini, napetosti na Balkanu, kibernetske grožnje, vse bolj militarizirana geopolitična realnost in porast občutka negotovosti so razlogi, zaradi katerih nekatere države že razmišljajo o ponovni uvedbi vojaškega roka – Švedska, Danska, Nemčija in Finska so denimo že naredile konkretne korake v tej smeri.
Slovenija kot članica zveze NATO sicer razpolaga z redno vojsko, ki šteje nekaj več kot 7.000 pripadnikov, a se že več let sooča s kadrovskim primanjkljajem in slabim zanimanjem mladih za službo v vojski.
Argumenti za: »Mladim bi vrnili disciplino in občutek odgovornosti«
Podporniki ponovne uvedbe vojaškega roka pogosto poudarjajo:
- discipliniranje mladih,
- krepitev psihofizične pripravljenosti,
- večjo pripadnost domovini,
- praktična znanja v kriznih razmerah,
- in obrambo kot državljansko dolžnost.
»Današnja mladina je preveč razvajena. Nekaj mesecev vojske bi jim koristilo, ne škodilo,« je zapisal eden od komentatorjev na naši Facebook strani.
Ob tem se večkrat izpostavlja tudi pomen civilne zaščite, kjer bi lahko tisti, ki nasprotujejo orožju, služili na druge načine – v zdravstvu, reševanju ali zaščiti pred naravnimi nesrečami.
Argumenti proti: »Gre za preživeto prakso in prisilno izgubo časa«
Nasprotniki opozarjajo, da:
- vojaški rok ne ustreza več sodobnim družbenim vrednotam,
- prisilno služenje ni motivacijsko učinkovito,
- mladim jemlje dragocen čas za študij, delo ali podjetništvo,
- in da profesionalna vojska omogoča boljšo usposobljenost in učinkovitost.
»Zgolj zato, ker se svet zdi bolj nevaren, še ne pomeni, da je rešitev v militarizaciji družbe,« je zapisala ena izmed bralk, ki se zavzema za okrepitev nevtralnosti in mirovniških programov.
Kaj pravi stroka?
Varnostni strokovnjaki so si glede vprašanja vojaškega roka razdeljeni. Nekateri menijo, da bi lahko s kombinacijo prostovoljnega usposabljanja in civilne zaščite Slovenija okrepila svojo pripravljenost na krizne razmere brez potrebe po obveznem naboru.
Drugi opozarjajo, da Slovenija s svojo velikostjo in geopolitično lego ne more staviti zgolj na profesionalce in da bi moral vsak državljan vsaj osnovno razumeti obrambne in varnostne protokole.
Mnenje bralcev je jasno – večina podpira
Naša anketa je pokazala jasno sliko: skoraj tri četrtine sodelujočih podpira ponovno uvedbo vojaškega roka. A vprašanje ostaja: Ali gre za čustveni odziv na občutek ogroženosti – ali za resnično željo po sistemski spremembi?
Zaenkrat odgovornost ostaja na politiki, ki pa se glede vprašanja še vedno večinoma izmika jasnemu stališču.
Rezultati ankete (21. julij 2025):
- DA: 73 % (492 glasov)
- NE: 27 % (179 glasov)
- Skupno: 671 glasov