Evropa ob koncu 16. stoletja
Ko se je 27. decembra 1571 v mestu Weil der Stadt rodil Johannes Kepler, Evropa še ni živela v svetu, kot ga poznamo danes. Za preprostega človeka razumevanje sveta na podlagi znanstvenih dognanj ni bilo samoumevno. To je bil čas verskih sporov, reformacije in protireformacije, ko so se naravni pojavi razlagali s pomočjo Svetega pisma, Aristotela in antičnih avtorjev. Astronomija je bila tesno povezana z astrologijo, ki je vladarjem in mestnim elitam obljubljala vpogled v prihodnost.
Nebesni red je veljal za popoln in nespremenljiv. Planeti naj bi se gibali po popolnih krogih, saj je bil krog razumljen kot božanska oblika. To prepričanje ni bilo le znanstveno, temveč tudi filozofsko in teološko. Dvom vanj je pomenil dvom v sam red stvarstva.
Otroštvo v senci bolezni in negotovosti
Keplerjevo otroštvo ni obetalo izjemne znanstvene kariere.
Rojen je bil prezgodaj in je vse življenje trpel zaradi slabega zdravja, oslabljenega vida in pogostih bolezni. Njegov oče, poklicni vojak, je družino zapustil in pozneje izginil, mati Katharina Kepler pa je bila znana po ostrem značaju in znanju ljudskega zdravilstva.
Prav mati je bila kasneje obtožena čarovništva, Kepler pa je dolga leta vlagal velik trud, da jo je pravno in intelektualno branil.
Ta osebna tragedija razkriva, kako tesno sta bila še vedno prepletena znanost in vraževerje. Astronom, ki je meril gibanje planetov, se je moral hkrati boriti proti trdovratnemu strahu pred neznanim.
Izobrazba in srečanje s Kopernikovim modelom
Kepler je bil izjemno nadarjen učenec, zato je dobil možnost šolanja v protestantskih semeniščih in kasneje na Univerzi v Tübingenu. Tam je študiral teologijo, saj je sprva načrtoval cerkveno kariero.
Prav v Tübingenu se je prvič resno srečal s Kopernikovim heliocentričnim sistemom, ki je Sonce postavil v središče vesolja.
Za večino študentov je bila Kopernikova teorija zgolj matematična hipoteza. Kepler pa jo je sprejel kot fizično resničnost. Ni verjel, da gre le za računovodsko poenostavitev neba, temveč za dejanski opis sveta. Ta miselna drža ga je ločila od večine sodobnikov.
Tycho Brahe in pot do resnice
Prelomni trenutek Keplerjeve kariere je bilo sodelovanje z Tychom Brahejem, ki je v Pragi vodil cesarski observatorij. Brahe je desetletja zbiral izjemno natančne podatke o legah planetov, a sam ni znal oblikovati matematičnega modela, ki bi jih celovito razložil.
Po Brahejevi smrti je Kepler prevzel to nalogo. Leta je analiziral gibanje Marsa in ugotovil, da se podatki ne ujemajo s krožnimi orbitami. Dolgo se je temu sklepu upiral, saj je tudi sam verjel v popolnost kroga, a matematika ga je prisilila k drugačnemu zaključku.
Elipsa namesto kroga
Keplerjev največji znanstveni prelom je bila ugotovitev, da se planeti gibljejo po elipsah, ne po krogih. Ta sklep je bil za tisti čas izjemno drzen. Elipsa je veljala za nepopolno obliko, a narava, kot je pokazal Kepler, ni sledila estetskim predstavam človeka, temveč lastnim zakonitostim.
Njegovi trije zakoni gibanja planetov niso nastali iz ene same genialne ideje, temveč iz dolgotrajnega in natančnega dela. Prav zato niso filozofska domneva, temveč empirični rezultat opazovanja in matematike.
Temelji moderne znanosti
Kepler ni poznal pojma gravitacije, a je pokazal, da gibanje planetov sledi strogim matematičnim pravilom. Njegove ugotovitve so odločilno vplivale na Isaaca Newtona, ki je stoletje kasneje pojasnil fizikalno ozadje teh gibanj.
Keplerjevo delo pomeni prelom med starim in novim razumevanjem sveta. Kozmos ni bil več nespremenljiv simbol božanskega reda, temveč sistem, ki ga je mogoče razumeti in napovedovati. Kepler je bil eden prvih znanstvenikov v modernem pomenu besede.
Njegov pomen presega astronomijo. Njegova drža je zgled znanstvene poštenosti: ko so podatki nasprotovali njegovim pričakovanjem, je spremenil teorijo, ne dejstev. Sprejel je, da resnica ni vedno lepa, a je vedno vredna spoznanja.
Zato njegovo rojstvo ni le obletnica enega znanstvenika, temveč opomin, da je napredek mogoč le tam, kjer smo pripravljeni dvomiti v tradicijo in poslušati naravo samo.
