Ste kdaj v drogeriji opazili, da za povsem običajen šampon ali dezodorant plačujete več le zato, ker je embalaža prilagojena ženskam? Odgovor se skriva v tako imenovanem roza davku oziroma obliki cenovne diskriminacije na podlagi spola, ki ženske po vsem svetu vsako leto stane na tisoče evrov.
Pogosta tržna praksa
Ta pojav seveda ni uradni državni davek, temveč tržna praksa, pri kateri so izdelki in storitve, namenjeni ženskam, sistematično dražji od skoraj identičnih izdelkov za moške.
Raziskave kažejo, da so ženski izdelki za osebno nego v povprečju dražji za sedem do trinajst odstotkov. Tako je na primer raziskava newyorškega urada za varstvo potrošnikov z naslovom Od zibelke do palice (Cradle to Cane) razkrila, da so ženski izdelki za osebno nego v povprečju za 13 odstotkov dražji od moških.
Razlika očitna tudi drugod
Najbolj očitni primeri so šamponi in dezodoranti, vendar se razlika ne ustavi le pri kozmetiki. Opazna je tudi pri oblačilih, igračah za deklice in celo pri storitvah, kot sta kemično čiščenje srajc ali striženje las v frizerskih salonih. Trgovci in proizvajalci višje cene pogosto opravičujejo z višjimi stroški proizvodnje, torej da so ženski dizajni bolj kompleksni ali da vsebujejo dražje produkte. Podjetja namreč stavijo na to, da so ženske bolj lojalne določenim blagovnim znamkam in da so za estetiko oziroma embalažo pripravljene odšteti več denarja.
Plačna vrzel med spoloma
Problem roza davka postane še bolj pereč, če upoštevamo splošno plačilno vrzel med spoloma. Ženske v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški, hkrati pa so na trgovskih policah prisiljene plačevati več za osnovne izdelke, kar predstavlja dvojni finančni udarec za njihovo ekonomsko neodvisnost.
V zadnjih letih se ozaveščenost o tej problematiki močno povečuje, nekatere države pa so že sprejele zakonodajo, ki prepoveduje različno zaračunavanje storitev na podlagi spola. Kot potrošnice imajo moč tudi ženske same, saj lahko z izbiro izdelkov na moških oddelkih neposredno vplivajo na trg. Pomembno je preverjati ceno na enoto in ne pustiti, da barva embalaže zavede našo presojo.
Premik tudi v Sloveniji
Tudi v Sloveniji se premiki v smeri odprave cenovne diskriminacije že dogajajo. Pomemben mejnik je bilo leto 2021, ko se je po dolgotrajnih prizadevanjih civilne družbe in strokovne javnosti stopnja davka na dodano vrednost za ženske higienske pripomočke znižala iz dvaindvajsetih na 9,5 odstotkov. Kot so takrat poudarili pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je bil to nujen korak k zmanjšanju stroškov, ki so neizogibno povezani z ženskim spolom. Kljub temu pa opozarjajo, da roza davek v trgovinah ostaja prisoten pri drugih izdelkih za osebno nego, kjer trgovci razlike v ceni pogosto še vedno opravičujejo zgolj z vizualno prilagoditvijo embalaže.
