Področje dolgotrajne oskrbe je treba urediti, a ne na način, kot ga je ubrala vlada, so danes opozorili v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Najbolj kritični so do uvedenega prispevka, ki naj bi po njihovih besedah “šel v resnici v nedelujoč sistem”. Pozivajo k takojšnji zamrznitvi plačevanja prispevka.
V SBC menijo, da je vlada z uvedbo prispevka “posegla v ekonomsko svobodo posameznikov in konkurenčnost podjetij”, kar pa v negotovem družbenem in geopolitičnem času še dodatno slabi konkurenčni položaj Slovenije in povečuje socialno ranljivost. Dodajajo: “A na koncu bodo še vedno najbolj izključeni in prizadeti tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, in njihovi družinski člani, ki za izvedbo oskrbe zapuščajo trg dela.”
Sistem dolgotrajne oskrbe po njihovem še vedno nefunkcionalen
SBC poudarja, da ne nasprotujejo zakonskim obveznostim iz socialnih zavarovanj, vendar: “Novi prispevek za dolgotrajno oskrbo se je s 1. julijem uvedel v sistem, ki že leta ni funkcionalen ter kot tak ne sledi niti potrebam državljanov niti potrebam izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe.”
Po njihovem opozorilu Slovenija še vedno nima ustrezne mreže storitev dolgotrajne oskrbe, manjka usposobljen kader in primerna infrastruktura. Prav tako opozarjajo na pomanjkanje informatizacije in na to, da ni jasno začrtane časovnice za uvedbo storitev.
“Plačevanje novega prispevka za storitve, ki so že danes večini oseb, potrebnih oskrbe, nedosegljive, pomeni odmik od načela pravičnosti, ki je temelj vsakega solidarnostnega sistema.” Dodajajo še, da to ne zagotavlja pravne varnosti ne za zavarovance ne za izvajalce.
Dvojno financiranje in nezaupanje v upravljanje sredstev
V SBC izpostavljajo tudi nepripravljenost ključnih institucij, kot so ZZZS in centri za socialno delo, za izvajanje nove zakonodaje, saj se informacijski sistem šele vzpostavlja. Poudarjajo, da že zdaj storitve delno financiramo iz zdravstvenih in invalidskih prispevkov, vlada pa glede morebitnega dvojnega financiranja ni podala jasnih pojasnil.
Zato zahtevajo:
- takojšnjo zamrznitev plačevanja prispevka;
- razvoj storitev in rešitev kadrovskih težav;
- vzpostavitev informacijskega sistema;
- pojasnila glede podvajanja dajatev;
- ter vključitev gospodarstva v nadaljnji zakonodajni proces.
Ob koncu opozarjajo tudi na primer iz preteklosti, ko je bil zaradi poplav začasno zvišan davek na dohodke pravnih oseb, zbrana sredstva pa še vedno niso porabljena za obljubljeni namen. “Zato so več kot upravičeni pomisleki, da bi se podobno lahko zgodilo tudi z denarjem, zbranim s prispevkom za dolgotrajno oskrbo,” so zaključili.
