Ko smo odraščali ob seriji “Sex and the City”, je glavna protagonistka pisala o ljubezni, prijateljstvu in seveda seksu. V seriji je ljubezen še vedno delovala dostopno, razmerja so imela dramatične, a jasne meje, in iskanje partnerja je bilo del zabavne fantazije. Toda danes, skoraj dvajset let kasneje, se zdi, da je iskanje ljubezni postal algoritmični labirint, v katerem je vsak zmenek izziv in vsaka priložnost pretežno iluzija.
Aplikacije za zmenke: kaj nam pravzaprav omogočajo?
Na spletu danes milijoni uporabnikov dnevno uporabljajo aplikacije za zmenke, kot sta Tinder ali Bumble. Le-te ponujajo skoraj neomejeno izbiro potencialnih partnerjev. A realnost je pogosto drugačna. Po nekaj mesecih uporabe teh aplikacij, stotinah ujemanj in nekaj zmenkih vsak ugotovi, da je iskanje ljubezni le redko cilj — pogosto gre za preizkušanje možnosti ali kratke avanture.
Uporabniška izkušnja: “prepad” med moškimi in ženskami
Uporabniška izkušnja je za nekatere boljša, za druge slabša. Splošni pogled na spletne zmenke se pogosto zelo navezuje na spol. Moški pogosto razmišljajo le o tem, ali bo na zmenku kemija in ali bo sogovornica ustrezala njihovim pričakovanjem, ženske ob prvem zmenku pogosto pripravijo “varnostni načrt”. Delijo lokacijo, pošiljajo slike in kontaktne podatke prijateljici — pripravljene na vsak scenarij, če gre nekaj narobe.
Razlike med spoloma se nadaljujejo tudi v statistiki.
Na aplikacijah za zmenke naj bi približno 75 do 85 odstotkov uporabnikov predstavljali moški.
Moški pogosto iščejo čim večje število možnosti, zato so pri izbiri manj “preračunljivi“. Ženske, ki imajo več potencialnih možnosti, pa še vedno preudarno ocenjujejo sogovornike, pogosto še preveč.
Rezultat? Občutek razočaranja na obeh straneh, pogosto še preden peide do pravega zmenka.
Prvič v zgodovini lahko torej tako enostavno iščemo partnerje po celem svetu, ampak se, na koncu, skoraj vedno zdi, da se počutimo bolj osamljene kot kadarkoli prej.
V času digitalnega zmenkovanja je iskanje ljubezni postalo proces, ki združuje hitre odločitve, kratke srečanja in nenehne dvome. “Seks v mestu” se je spremenil v “Seks v mestu 2.0” – in v tej verziji ne zaupamo več ljubezni, pač pa algoritmu, ki bi nam jo pomagal najti.
