Civilna iniciativa Selnica ob Dravi je v ponedeljek zvečer pripravila zbor občanov, s katerim je želela omogočiti odprto in transparentno javno razpravo o projektu Črpalne hidroelektarne (ČHE) Kozjak. Razprava se je na koncu kljub pripravljenim sklepom v takšno smer prevesila v absolutno nasprotovanje projektu Dravskih elektrarn Maribor (DEM).
Soglasno izglasovali, da absolutno nasprotujejo projektu
S pričetkom postopka investitorjev Elesa in Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za gradnjo ČHE Kozjak, ki je predvidena pretežno na območju selniške občine, so se aktivirali tudi občani in ustanovili civilno iniciativo. Preko nje so želeli občanom zagotoviti informacije o vplivih projekta na njihovo življenje, hkrati pa so opozarjali, da so še vedno brez jasnih odgovorov s strani investitorja.
Civilna iniciativa je pred zborom občanov pripravila sklepe, s katerimi so investitorja in državo želeli obvestiti, da nasprotuje projektu, če bo akumulacijsko jezero ogrožalo varnost občanov, če ne bo neodvisne študije ocene vplivov na okolje, če bodo transportne poti vodile skozi strnjeno naselje občine in če investitor ali država z neposredno prizadetimi občani ne sklene dogovora o odškodninah in o letnem finančnem nadomestilu občini. Ob tem so želeli tudi odgovore na vprašanje o alternativah projektu ČHE Kozjak.
A ponedeljkova razprava na zboru občanov je pokazala, da so ti še veliko bolj nastrojeni proti načrtom DEM. Kot je za STA povedal predstavnik civilne iniciative Za Selnico Samo Dolinšek, so občani, ki so se zbora udeležili, teh je bilo nekaj več kot 200, soglasno izglasovali, da absolutno nasprotujejo projektu.
Želijo, da poiščejo ustreznejšo lokacijo
“Izglasovana stališča so na nek način zavezujoča za občino, ki mora tako zavzeti enako stališče,” je dejal Dolinšek, ki je sicer razpravo ocenil kot konstruktivno. Ob tem je spomnil, da v Avstriji, kjer imajo 13 črpalnih hidroelektrarn, teh niso projektirali na tak način, kot v primeru Kozjaka, ko bi morali zaradi gradnje nasipa prevažati ogromne količine materiala. Tudi v edinem takem objektu v Sloveniji v Avčah je šlo za naravno kotanjo.
Še bolj bistvena razlika pa je po njegovem, da nikjer drugje v Evropi pod takšnim objektom ne živi 2000 ljudi. “Zato je naše bistveno sporočilo z zbora, naj poiščejo ustreznejšo lokacijo,” je dodal Dolinšek in še povedal, da naj bi tudi županja Vlasta Krmelj zagotovila, da bo zastopala stališče, ki ga bodo sprejeli občani.
Kaj pravijo v DEM?
V DEM so še pred zborom občanov za STA povedali, da projekt nadaljujejo z okrepljenim sodelovanjem z lokalnim prebivalstvom. Na pobudo občine so se marca letos sestali z lokalnimi gospodarstveniki, ki so izrazili številna vprašanja v zvezi s projektom. Na podlagi pobud na omenjenem sestanku so se zavezali k nekateri dodatnim aktivnostim.
Med drugim bi zaradi izraženih pomislekov glede prometa mimo osnovne šole in vrtca preučili možnost alternativnega transporta z žičnico, glede varnosti akumulacijskega jezera pa so se odločili kljub obstoječim varnostnim standardom naročiti dodatno neodvisno varnostno študijo.
Zagotovili so, da bodo znova preučili možnost delne izvedbe daljnovoda v kabelski izvedbi, glede zahtev po odškodninah pa pojasnili, da bodo ravnali skladno z državnim prostorskim načrtom in veljavno zakonodajo.
Razočarani, da niso bili povabljeni na zbor občanov
V zvezi z vprašanji predstavnikov lokalnega prebivalstva o morebitnih alternativnih rešitvah, so jim že na marčevskem sestanku jasno povedali, da alternativna rešitev, ki bi zagotavljala enako stopnjo prilagodljivosti in zanesljivosti elektroenergetskega sistema, trenutno ne obstaja.
Ob tem so v DEM izrazili presenečenje, da je skupina gospodarstvenikov, s katerimi so vzpostavili odprt in konstruktiven dialog, po sestanku sklicala zbor občanov z obrazložitvijo, da kot investitor ne sprejemajo njihovih pobud.
“To ne drži, saj so bile prav na tem sestanku dogovorjene in sprejete vse omenjene dodatne aktivnosti. Zato izjave, da predlogov ne sprejemamo, odločno zavračamo kot neutemeljene,” so za STA sporočili iz DEM, kjer obžalujejo, da na zbor občanov niso bili povabljeni, saj bi jim to omogočilo, da lokalni skupnosti neposredno predstavijo trenutno fazo projekta ter odgovorijo na morebitna vprašanja.
STA
