Po napovedanem dvigu minimalne plače sindikati opozarjajo, da se zgodba ne sme končati pri najnižjih dohodkih. Po njihovem mnenju mora zvišanje minimalne plače sprožiti tudi popravek plačnih razmerij v celotni plačni lestvici.
Statistični podatki medtem kažejo, da so lani plače v javnem sektorju rasle še enkrat hitreje kot v zasebnem. Večina avstrijskih podjetij v Sloveniji pa ugotavlja, da se je gospodarska klima pri nas v zadnjem letu poslabšala. Z višino neto povprečne plače se nam bližajo Hrvati, ki celo ocenjujejo, da nas po kupni moči že prehitevajo, poročajo na 24ur.
Glavni predstavniki sindikatov o dogajanju
“Kako urediti ustrezna razmerja tudi ostalih plač do minimalne plače,” se je ob tem vprašal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavček.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, pa opozarja, da bi morali ohraniti vrednotenje znanja in odgovornosti: “Različnost v plačah odraža tudi različnost v zahtevnosti dela, v odgovornosti dela in z dvigom minimalne plače se ta razmerja ne smejo porušiti.”
Kako je pri naših “sosedih”?
Razprava poteka tudi v luči primerjav s Hrvaško. Ekonomist Matej Lahovnik ocenjuje: “Poziv je pričakovan, ker so neto plače v Sloveniji le še malo višje kot na Hrvaškem, predvsem zaradi visokih dajatev.”
Podatki namreč kažejo, da je razlika v povprečni neto plači med državama le še 128 evrov. “Če upoštevamo kupno moč, pa nas je Hrvaška že prehitela in dvig minimalne plače logično potegne za sabo pričakovanja ostalih,” dodaja Lahovnik.
Pozivi k davčni razbremenitvi dela
Gospodarstveniki medtem pozivajo državo k davčni razbremenitvi dela.
“Seveda država v nekaterih segmentih lahko oziroma mora razbremeniti delo, vendar pa mora ta izpad najti nekje drugje,” na te pozive odgovarja Zorko. Kot možnost omenja večjo obdavčitev kapitala.
Lahovnik je spregovoril tudi o fiskalni sliki države: “Imamo rekordno javno porabo, rekordni primanjklaj in zelo nizko gospodarsko rast, hkrati pa višjo inflacijo od evroobmočja.”
Ob tem dodaja, da so plače lani rasle hitreje v javnem kot v zasebnem sektorju. Sindikati pa poudarjajo, da je to posledica preteklih zamrznitev napredovanj v javnem sektorju.
