Gospodarstvo

Sistem alarmiranja ob naravnih nesrečah: Kakšna obvestila bomo prejemali?

Sistem SI-Alert za javno obveščanje in alarmiranje ob naravnih nesrečah bo vzpostavljen do konca septembra, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc. Gre za dopolnitev obstoječega sistema alarmiranja, s katerim bo možno posameznike na določenih območjih v realnem času opozoriti na nevarnosti.

“Slovenija dobiva kakovosten, varen in uporabnikom prilagojen način za sporočanje o pomembnih obvestilih in alarmih, ki lahko vplivajo na zdravje ali premoženje ljudi,” je pojasnil Kranjc.

Sporočila bo Uprava RS za zaščito in reševanje pošiljala prek javnih mobilnih omrežij v obliki potisnih sporočil. Obvestila bodo razdeljena v štiri stopnje, usklajene z EU-standardi.

Prvostopenjsko opozorilo z zvočnim signalom in SOS vibriranjem

Najvišja, prva stopnja opozorila bo predstavljala nacionalno opozorilo, ki bo uporabnike dosegla tudi, če bo telefon nastavljen na tiho. “Obvestilo bo spremljalo zvočno opozarjanje na najvišji glasnosti naprave in vibriranje v Morsejevi abecedi za SOS,” je pojasnil Marko Stošicki iz Telekoma Slovenije.

Prejemanje teh sporočil ne bo mogoče izključiti. Manj ogrožajoča obvestila druge in tretje stopnje bodo uporabniki lahko izklopili v nastavitvah.

Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je ob tem izpostavil pomen vključevanja vseh: “Ob nesreči je pomembno, da naslovimo čisto vse udeležence, ki so lahko osebno vpleteni.”

Testiranja pred uradnim zagonom in skupna operaterska podpora

Pred polnim zagonom sistema bo septembra potekalo javno testiranje. “V prvem koraku morajo biti testi opravljeni znotraj posameznih mobilnih operaterjev v zaprtih prostorih, da s tem ne vznemirjamo prebivalstva,” je pojasnil Stošicki.

Ministrstvo je sofinanciralo projekt v sodelovanju s štirimi operaterji – T-2, A1, Telemach in Telekom Slovenije. Slednji je zadolžen za vzpostavitev glavnih delov sistema. Vzpostavitev stane 2,1 milijona evrov, dodatnih 2,4 milijona pa je namenjenih za petletno vzdrževanje.

Slovenija je ena zadnjih članic EU, ki še ni uvedla sistema, čeprav je njegova vzpostavitev obvezna od leta 2022.

Delitve: