Stockholm, Reykjavik in Helsinki so najčistejša mesta v Evropi glede kakovosti zraka, ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA) v najnovejšem pregledu kakovosti zraka evropskih mest. V ta namen so objavili tudi posodobljeno različico spletnega pregledovalnika kakovosti zraka. Ljubljana se na lestvici uvršča na 709. mesto od skupno 761 mest.
Metodologija razvrščanja mest
Kot so pojasnili pri EEA, so evropska mesta na lestvici v spletnem pregledovalniku kakovosti zraka razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega mesta na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih.
Po opozorilih EEA je namreč prav dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Do sedaj so bili vključeni samo podatki o delcih PM 2,5, ne pa tudi o drugih dveh ključnih onesnaževalih, kar je po oceni EEA preprečevalo celovitejšo primerjavo kakovosti zraka v mestih, kot je na voljo v posodobljeni različici spletnega pregledovalnika.
Položaj slovenskih mest
Medtem ko med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.
Posodobljeni evropski spletni indeks kakovosti zraka
EEA je posodobila tudi evropski spletni indeks kakovosti zraka, ki pomaga ljudem bolje razumeti onesnaženost v lokalnih okoljih in vpliv na njihovo zdravje. Kot so izpostavili pri agenciji, lahko uporabniki po novem dostopajo do večjega števila informacij o ravni onesnaženosti zraka v realnem času in s širšo pokritostjo.
“Posodobljena storitev Evropejcem daje še natančnejšo sliko o kakovosti zraka, ki jih obdaja, in temelji na urnih posodobitvah podatkov o koncentracijah ključnih onesnaževal zraka z več kot 3500 merilnih postaj po vsej Evropi,” so pojasnili.
Za oceno indeksa, ki predstavlja potencialni vpliv kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženosti zraka na zdravje, se po novem uporabljajo urni podatki za vsa ključna onesnaževala, kot so delci PM 2,5 in PM 10, ki so bila do sedaj predstavljena v obliki 24-urnih povprečnih vrednosti.
Po navedbah EEA indeks temelji na podatkih, ki jih posredujejo države članice EEA in napovedi kakovosti zraka Službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus.
