Ob začetku plačne reforme je skoraj 18,5 odstotka javnih uslužbencev prebilo plačni strop svojega delovnega mesta ali naziva, kažejo podatki, ki jih povzema N1. Do tega je prišlo zaradi prevedbe na novo plačno lestvico, ki je poleg vseh napredovanj upoštevala tudi odpravo plačnih nesorazmerij. Največji delež tistih, ki so pridobili en do štiri dodatne plačne razrede, prihaja iz vzgoje in izobraževanja.
Kdo je pridobil največ?
Skupno je mejo preseglo več kot 36 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, največ za en ali dva plačna razreda. Preboj je bil mogoč predvsem za tiste, ki so bili pred reformo že zelo visoko napredovani in uvrščeni nad 37. plačni razred.
Največji delež prebojev je v vzgoji in izobraževanju (29,2 odstotka), sledijo področje socialne varnosti, kultura in mediji ter državna uprava. Med uradniki v upravnih enotah in pravosodju je plačni strop prebila skoraj četrtina zaposlenih.
Zakaj drugi te možnosti nimajo?
Na ministrstvu za javno upravo navajajo, da je bil pristop podoben kot pri reformi leta 2008: ob prevedbi se nikomur ne sme znižati plača. Zato so upoštevali tako napredovanja kot tudi izpogajane odprave anomalij, poroča N1. Tako naj bi bili po njihovih besedah vsi javni uslužbenci obravnavani enako.
A zaposleni, ki v prihodnje stropa ne bodo mogli prebiti, opozarjajo, da enakopravnost ni zagotovljena. Sindikati in vlada so se o tem mesece pogajali, a skupne rešitve niso našli, zato je bila tema umaknjena z mize.
