Sleng je prisoten že zelo dolgo in je lep fenomen, ki ga znova in znova ustvarjajo generacije. Vsaka generacija se spomni novih izrazov, ima drugačen vpliv in si zapomni, kaj se je v “njihovem času” govorilo.
V dobi socialnih omrežij, hitrih sporočil in globalizacije se slovenski mladostniki sporazumevajo v spet povsem novem slengu, vsak dan se pojavlja nov jezikovni repertoar. Nekateri ga vidijo kot grožnjo tradicionalnemu jeziku, drugi kot izraz ustvarjalnosti in identitete. Kaj sleng pravzaprav je in kakšen vpliv ima na naš jezik? Ali res “požira” slovenščino ali jo preprosto bogati?
Kaj je sleng in zakaj nastaja?
Sleng je neformalna oblika jezika, ki ga uporablja predvsem določena starostna skupina ali subkultura; med mladimi je še posebej razširjen, ker omogoča hitrejše, bolj sproščeno in kreativno komuniciranje. Sleng se hitro spreminja, prevzema besede iz drugih jezikov (npr. angleščine) in služi povezovanju z vrstniki.
Sleng mladih pogosto izhaja iz interneta in socialnih omrežij, tujih jezikov, želje po izražanju identitete in potrebe po pripadnosti določeni skupnosti.
Ali bi sleng res lahko ogrožal slovenski knjižni jezik?
Raziskave kažejo, da pogosto in nenadzorovano rabo slenga lahko spremljajo težave pri rabi formalnega jezika, še posebej v šolskih in akademskih okoljih. Mladi, ki pogosto uporabljajo sleng, se pogosto težje izrazijo v standardni in knjižni slovenščini, trenutno pa se nekateri najlažje izražajo celo v angleščini.
Sleng se zelo hitro spreminja, zato ga starejše generacije pogosto ne razumejo, kar lahko vodi do komunikacijskega “prekopa” med starimi in mladimi uporabniki jezika.
Tu ima pomembno vlogo vpliv angleščine in drugih jezikov. Starejše generacije se identificirajo z izrazi kot so “šraufnciger”, “cvek” in “špajza”, najnovejši sleng pa vključuje besede “cringe”, “slay” in “ick”.
Prevzemanje tujk, torej niti približno ni nova stvar, vendar pa je zskrbljujoče ko tuj jezik začne, pri mladih, nadomeščati materni jezik.
Sleng kot povezovalna nota znotraj generacije
Sleng ni “nerazumljiv”, ampak enostavno vključuje jezikovna sredstva, s katerimi mladi izražajo svojo identiteto, pripadnost določeni skupini in kreativnost v komunikaciji. Je živ, dinamičen in prilagodljiv jezikovni pojav.
Je odsev sodobnih družbenih procesov, globalizacije in digitalnega življenja. Obdržanje določenih izrazov lahko celo prispeva k razširitvi besedišča in kulturnemu bogatenju jezika, saj je zelo znano dejstvo, da je jezik živa stvar, ki se neprestano spreminja.
Nekateri slengovski izrazi tako vstopijo tudi v širšo rabo. To pomeni, da lahko sleng sčasoma postane del knjižne rabe jezika.
Kje je meja?
Pomembno je razumeti razliko med neformalnim, kreativnim govorom v krogu prijateljev in formalno rabo jezika v izobraževanju, medijih ali službi. Sleng sam po sebi ni škodljiv — težava nastane, če mladim primanjkuje zavedanja, kdaj je primeren standardni jezik in kdaj ne. Tu pa lahko veliko naredijo vsi v izobraževanju, saj se najboljše uči z vzorom.
Je sleng torej grožnja ali priložnost?
Sleng med mladimi je jezikovni fenomen, ki ga ne moremo enostavno razglasiti za slabega ali dobrega; lahko bogati jezik s kreativnostjo in sodobnimi izrazi, krati pa lahko oslabi formalno rabo slovenščine, če zanemarjamo jezikovno usposobljenost.
Ključ k uravnoteženi rabi jezika je torej v zavedanju ter jezikovnem izobraževanju: mladim je treba pomagati razumeti in razlikovati med slengom in standardnim jezikom ter, z vzorom, pokazati, kako lepa in pomensko močna je slovenščina.
