V času, ko v Sloveniji potekajo razprave o prostovoljnem končanju življenja, ostaja manj slišan, a izjemno pomemben del zdravstvene oskrbe – paliativa.
Kaj je paliativna oskrba?
Gre za celostno podporo ljudem z neozdravljivimi boleznimi in njihovim svojcem, ki poleg lajšanja telesnih simptomov vključuje tudi psihološko, socialno in duhovno pomoč. V ospredju ni zdravljenje bolezni, temveč kakovost življenja – do zadnjega dne. Med epidemijo covida-19 se je v Sloveniji posebej razvila mobilna paliativna oskrba, ki bolnikom omogoča strokovno pomoč kar v domačem okolju.
Kaj vključuje?
Kot so navedli na spletni strani Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe, glavni elementi paliativne oskrbe vključujejo:
- posamezniku (bolniku) prilagojeno obvladovanje problemov (telesnih, psiholoških, duhovnih, socialnih) v obdobju obravnave neozdravljive bolezni,
- strokovno oskrbo v zadnjem obdobju življenja in med umiranjem,
- podpora družini med boleznijo in med žalovanjem.
Letno jo potrebuje 60 milijonov ljudi
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), paliativno oskrbo vsako leto potrebuje kar 60 milijonov ljudi. Staranje prebivalstva pa je relativno nov demografski pojav, saj se je povečanje deleža starih ljudi v populaciji v izrazitejši obliki pojavilo šele v dvajsetem stoletju.
Ker pa se tudi v Sloveniji že dlje časa soočamo s staranjem prebivalstva, se povečuje tudi število ljudi z neozdravljivimi boleznimi. Med najpogostejše še vedno sodi rak, ki predstavlja 35 odstotkov vseh vzrokov smrti pri moških in 27 odstotkov vzrokov pri ženskah. Več o najpogostejših vzrokih smrtih si lahko preberete na sledeči povezavi: Poznate najpogostejše vzroke smrti v Sloveniji?
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so navedli, da “Visoka rodnost v začetku 20. stoletja, znižanje umrljivosti in s tem daljšanje življenjske dobe sta v večini sedanjih držav Evropske unije privedla do porasta absolutnega števila in deleža prebivalcev, starejših od 64 let. Od šestdesetih let prejšnjega stoletja dalje je najbolj padala umrljivost po 60. letu starosti, kar je na glavo obrnilo trend umrljivosti, ki je veljal zadnji dve stoletji. To je povzročilo dramatičen porast deleža prebivalcev, starejših od 75 let.”
Glavni cilj oskrbe
Paliativna oskrba z aktivnim načrtovanjem obravnave učinkovito preprečuje nove in nepotrebne zaplete. Glavni cilj je zagotavljanje čim večje kakovosti življenja v zadnjem življenjskem obdobju. V Sloveniji med drugim v okviru Onkološkega inštituta Ljubljana deluje paliativna oskrba, ki jo izvajajo že od leta 2007. Janja Ocvirk, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana, je takole opisala pomen, ki ga ima izvajanje in nudenje paliativne oskrbe:
“Dolga in pomembna tradicija paliativne oskrbe v Sloveniji se je pričela na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kjer smo med prvimi inštitucijami v državi začeli z uresničevanjem specializirane oblike paliativne oskrbe. Že takrat smo prepoznali, da zdravljenje bolnika s težko boleznijo ni celovito, če ne vključuje paliativne podpore bolniku in njegovi družini ter spoštovanje dostojanstva v vseh fazah bolezni.”
