Medtem ko sosednja Hrvaška napoveduje nove zaostritve pri prodaji alkoholnih pijač, se odpira tudi vprašanje, ali bo podobnim korakom sledilo tudi naše Ministrstvo za zdravje. Trenutni Zakon o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) prodajo v trgovinah prepoveduje po 21. uri. Novi vladni program za obdobje 2025–2026 pa kot ključno prioriteto izpostavlja prav zmanjšanje dostopnosti alkohola, predvsem med mladimi.
Omejitev ne bo veljala za gostinske lokale
Hrvaška mesta so glede napovedane prepovedi prodaje alkohola v večernih urah precej razdeljena. Za takojšnjo uvedbo ukrepa za zaščito mestnih jeder so se odločili le v Zadru in Makarski. Župan Zadra Šime Erlić ob tem pojasnjuje, da omejitve ne bodo veljale za gostinske lokale, temveč predvsem za trgovine, kioske in specializirane prodajalne, ki v večernih urah omogočajo poceni in enostaven dostop do pijače. V večjih mestih, kot so Zagreb, Split, Reka, Osijek in Pulj, končne odločitve še niso sprejeli, saj bodo po temeljiti analizi zakona preverili, kako bi takšni ukrepi dejansko vplivali na varnost državljanov in zaščito mladoletnikov.
Časovne omejitve ne predvidevajo
S vprašanji, kako je področje regulacije prodaje alkohola pravno urejeno v Sloveniji, smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, ki je ključni organ za spremljanje škodljivih posledic alkohola in pripravo ukrepov.
“Prvi samostojni vladni Program omejevanja porabe alkohola za obdobje 2025–2026 kot enega ključnih sklopov ukrepov izpostavlja dosegljivost alkoholnih pijač, zlasti za mlade,” pojasnjujejo na omenjenem ministrstvu. “Poleg tega program naslavlja še cenovne politike ter oglaševanje in vidnost alkohola. Program predvideva tudi posodobitev Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) (ukrep 1.3), saj obstoječi normativni okvir v veliki meri izhaja iz okoliščin pred več kot 20 leti,” še opozarjajo.
Na Ministrstvu za zdravje trenutno dodatnega zaostrovanja časovne omejitve prodaje (npr. premik na 20. uro) ne predvidevamo, saj v letošnjem letu ni predviden v normativnem planu Vlade RS.
Kateri pristopi so najbolj učinkoviti?
Na ministrstvu za zdravje sistematično krepijo vlogo lokalnih skupnosti pri preprečevanju škodljive rabe alkohola. Prepričani so, da mednarodne izkušnje jasno kažejo na najbolj učinkovite pristope: to so tisti, ki združujejo sistemske ukrepe na nacionalni ravni z ukrepi v lokalnem okolju.
“V tem kontekstu podpiramo rešitve, ki lokalnim skupnostim omogočajo večjo fleksibilnost pri odzivanju na specifične lokalne izzive. To vključuje tudi področje javnega reda, turizma in nočnega življenja. Tako se letos zaključuje projekt “Zdrava lokalna skupnost: preventiva tveganega pitja alkohola” v koordinaciji Fakultete za zdravstvene vede v Celju, ki bo predstavila praktične rešitve v podporo lokalnim skupnostim,” še poudarjajo pristojni.
Lokalne skupnosti imajo možnost, ki v praksi pogosto ni izkoriščena
“V tem kontekstu na ministrstvu podpiramo vse ukrepe, ki lokalnim skupnostim dajejo večje pristojnosti in fleksibilnost pri sprejemanju ukrepov, ki so v njihovi pristojnosti. Pri tem pa velja poudariti, da imajo lokalne skupnosti že sedaj na razpolago veliko možnosti, (na primer: odlok o omejevanju pitja alkohola na javnih mestih), ki v praksi pogosto niso v celoti izkoriščeni,” nadaljujejo na ministrstvu.
Omejevanje dostopnosti alkohola pomembno vpliva na marsikateri družbeni vidik
Kot nadaljnje pojasnjujejo, obstaja obsežen nabor mednarodnih raziskav, ki kažejo, da omejevanje dostopnosti alkohola (vključno s časovnimi omejitvami prodaje) pomembno vpliva na:
- zmanjšanje skupne porabe alkohola,
- zmanjšanje tveganega pitja,
- manj urgentnih obravnav zaradi poškodb in nasilja,
- manj kršitev javnega reda in miru.
“Kot primer lahko navedemo izkušnje Litve, ki zelo sistematično spremlja izvajanje poostrenih ukrepov, h katerim so pristopili pred nekaj leti. Praksa kaže, da so ti ukrepi eksponentno bolj učinkoviti, če so združeni z omejevanjem pitja alkohola na javnih mestih. Takšen primer za to predstavlja tudi mesto Barcelona, ki je po uvedbi paketa ukrepov za omejevanje vandalizma ter kršenja javnega reda in miru postala primer uspešnega soočanja s tem problemom. “
Pomembno je poudariti, da so učinki največji, kadar so ukrepi celoviti in usklajeni (dostopnost, cena, oglaševanje in nadzor), ne pa omejeni zgolj na en posamezen ukrep,
zaključujejo na ministrstvu.
