Ločitev. Razšla sta se in civilno poroko razveljavila s podpisom ločitvenih dokumentov. Kaj pa cerkvena ločitev? Katoliška Cerkev in njeni pripadniki v večini jemljejo “dokler naju smrt ne loči” precej dobesedno, saj “kar je Bog združil, naj nihče ne loči“. Danes preverjamo, če gre za mit ali resnico – ali je cerkvena ločitev mogoča in kakšni so pogoji za razvezo.
Cerkev o razvezi, ničnosti zakona in pravicah ločenih vernikov
V katoliški Cerkvi zakonska zveza velja za zakrament, ki naj bi bil trajen in neločljiv. A kaj se zgodi, ko zakonska zveza razpade? Odgovor ni enostaven, saj Cerkev ločitev sicer res ne priznava, dopušča pa možnost ničnosti zakona, kar pomeni, da zakon sploh ni bil veljavno sklenjen.
Kaj pomeni ničnost zakonske zveze?
Ko govorimo o ničnosti zakonske zveze, ne govorimo o klasični ločitvi, kot jo poznamo v civilnem pravu. Slatinek pravi: »Ničnost zakonske zveze pomeni, da cerkveni zakon nikoli ni bil veljavno sklenjen in je torej ničen.« Zakonca sta namreč zakon sklenila s t.i. figo v žepu.
Cerkev navaja različne razloge, zaradi katerih je zakonska zveza lahko razglašena za nično:
-
Nezrelost ali nesposobnost za zakon (psihološka ali čustvena)
-
Sila in strah (prisila s strani staršev, zaradi nosečnosti, pritiski okolice)
-
Zavestna odločitev za življenje brez otrok ali zakonski zvestobi
- Nestrinjanje zakona z versko vzgojo otrok
-
Verska nestrpnost ali nevera
-
Grožnje s samomorom ali manipulacija
- Odločitev za zakon samo z vidika ugodja in nič z vidika dajanja ter skrbi za zakonca, otroke
Kako poteka cerkveni postopek za ugotavljanje ničnosti?
Postopek ugotavljanja ničnosti zakona poteka na cerkvenem sodišču. V Sloveniji se z vprašanjem ničnosti zakonske zveze ukvarjata dve cerkveni sodišči, v Ljubljani in Mariboru. Postopek traja običajno dve leti – eno leto priprave in eno leto odločanja na dveh različnih cerkvenih sodiščih.
Vsak zakonec ima pravico predstaviti svojo plat zgodbe. V primeru, da je med njima spor in ne komunicirata, sodnik še bolj obzirno zbira podatke in s tem ne ne sooča drugega zakonca. Po razrešitvi postopka se sodba zapiše v cerkvene matične knjige, kjer je bil posameznik krščen in poročen.
preberite še: Število porok v Sloveniji pada
Kaj pa otroci iz zakona, ki je razglašen za ničnega?
Otroci, rojeni v zvezi, ki je bila kasneje razglašena za nično, ostanejo zakonski otroci. Cerkev jih ne označuje kot »nezakonite«, saj je v trenutku rojstva veljala domneva o veljavnosti zakona.
Ali cerkveno ločeni verniki lahko prejemajo zakramente?
Ločitev po civilni poti ne pomeni izključitve iz cerkvenega življenja. Cerkveno poročeni pari, ki so se civilno razvezali, so še vedno polnopravni člani Cerkve. Če se po taki ločitvi ne poročijo ponovno in ne živijo z nekom kot zakonski par, lahko še naprej prejemajo zakramente – spoved, obhajilo in sodelujejo v župnijskem življenju. »Cerkev jih vabi, naj zvesto obiskujejo sveto mašo, molijo in delajo dobra dela,« pravi cerkveni sodnik.
Ponovna poroka je možna
Duhovniki imajo po navodilih Cerkve posebno pastoralno skrb za razvezane vernike. Pomagajo jim predvsem takrat, ko razmišljajo o morebitni novi zakonski zvezi. Če se ugotovi ničnost prejšnje poroke, se lahko ponovno cerkveno poročijo.
preberite še: Zakaj “odda” nevesto oče ?
