Modrikasti jezik 2026: Je strah pred cepljenjem goveda upravičen? Po lanskem uničujočem izbruhu bolezni modrikastega jezika, ki je v Sloveniji pokosila več kot 10.000 ovc, je cepljenje v letu 2026 postalo obvezno. Čeprav so ključne kmetijske organizacije ukrep podprle, se med rejci goveda širijo strahovi o domnevnih stranskih učinkih in zvrgih. Kaj pravijo uradni podatki?
Dejstva namesto govoric
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) poudarja, da so cepiva varna in preverjena po strogih evropskih standardih. Gre za inaktivirana cepiva, ki ne vsebujejo živega virusa, zato je njihova uporaba dovoljena tudi med brejostjo.
Vsa veterinarska cepiva, uporabljena v Sloveniji, so odobrena v skladu z evropsko zakonodajo, kar pomeni, da so prestala temeljite postopke preverjanja kakovosti, varnosti in učinkovitosti,
pojasnjujejo na Upravi.
Ali cepivo res povzroča zvrge?
Podatki iz obdobja 2017–2021, ko so se prav tako pojavljali dvomi, kažejo drugačno sliko. Ob več kot 685.000 opravljenih cepljenjih je bila vzročna povezava s poginom potrjena le v 5 primerih (0,00073 %). Stroka opozarja, da so zvrgi pogosteje posledica stresa ob manipulaciji z živaljo kot pa samega cepiva.
Pojav zvrga je mogoč tudi zaradi stresa ob manipulaciji z živaljo, zlasti kadar žival ni vajena človeka ali rokovanja. Sama izvedba cepljenja lahko pri posameznih živalih sproži stresni odziv, ki lahko vpliva na potek brejosti,
poudarja UVHVVR.
Odziv na terenu
Kljub nekaterim pomislekom se rejci goveda množično odzivajo. Do konca februarja je bilo cepljenih že 207.748 goved, kar je skoraj polovica celotne populacije v Sloveniji. To je bistveno višji odstotek kot pri ovcah (24,8 %) in kozah (18,8 %).
Strokovni zaključek je jasen: bolezen brez zaščite povzroča neprimerljivo večjo gospodarsko škodo – od upada mlečnosti do poginov – kot pa minimalna tveganja, ki jih predstavlja cepljenje.
