V svetu, kjer umetna inteligenca ustvarja slike, videoposnetke in besedila, ki so skorajda neprepoznavni od resničnih, postaja digitalna forenzika ključna za ločevanje “zrnja od plevela” oziroma dejstev od manipulacij (t. i. deep fake). Slovenski Informacijski pooblaščenec (IP) opozarja, da gre za področje, kjer tehnologija in regulacija težko dohajata hitrost razvoja umetne inteligence (UI), zato je ozaveščenost uporabnikov odločilna.
Kako najlažje prepoznamo UI vsebine?
Običajno lahko AI-vsebine prepoznamo, če so jasno označene z vodnim žigom ali pisnim opozorilom. Če oznak ni, bodimo pozorni na pretirano popolnost ali nenavadne napake, kot so oseba s sedmimi prsti ali nenavadno ozadje,
pojasnjuje dr. Jelena Virant Burnik, IP.
Kaj je delo Informacijskega pooblaščenca?
Informacijski pooblaščenec v Sloveniji nadzoruje zakonitost obdelave osebnih podatkov pri sistemih umetne inteligence, če ti obdelujejo osebne podatke, ter izvaja nadzor nad prepovedanimi praksami in določenimi visoko tveganimi sistemi, na primer v biometriji, šolstvu, pravosodju ali pri migracijah in azilu. Pooblaščenec poudarja, da trenutno ne nadzoruje preglednosti sistemov UI, saj to področje ureja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), a dodaja, da kritično preverjanje vsebin s strani uporabnikov ostaja nepogrešljivo.
Digitalna forenzika “vidi” globje
Digitalna forenzika uporabnikom omogoča, da prepoznajo vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco, tudi ko niso jasno označene. Analiza vizualnih znakov, preučevanje metapodatkov in uporaba specializiranih orodij lahko razkrijejo nenavadnosti, ki jih oko morda spregleda. Informacijski pooblaščenec ponovno opozarja, da so pogosto znak UI-generiranih vsebin popolnost, nenavadni proporci ali manjše napake, ki bi jih človek težko naredil.
Za videoposnetke se priporoča tudi uporava orodija za prepoznavanje deepfake tehnologij kot so: Deepware, Sensity AI. Dober primer UI napak v praksi pokaže strokovnjak v tem videoposnetku.
Zakaj je kritična raba družabnih omrežij ključna?
Družbena omrežja se sicer sama odločajo, ali in katere vsebine bodo označevala, a uporabniki se ne smejo zanašati, da bodo platforme poskrbele za vse manipulacije. Prav nasprotno – ozaveščenost in kritična raba digitalnih vsebin sta ključna za preprečevanje širjenja lažnih informacij.
Digitalna forenzika je tako postala ne samo strokovno orodje, ampak praktična veščina za vsakogar, ki želi ostati kritičen do vsebin, ki jih srečuje na spletu. Uporabniki, ki znajo prepoznati znake umetno generiranih vsebin in razumejo vlogo informacijskega pooblaščenca, lahko zmanjšajo tveganje širjenja napačnih informacij ter prispevajo k bolj zanesljivemu digitalnemu okolju.
Preberite še: Ko ChatGPT postane nevaren
