Če vas te hladne zimski dni ob pogledu skozi okno kar “mine”, da bi se odpravili na kakšen sprehod ali po opravkih, pomislite znova. V tem članku Vam predstavljamo Oymyakon – najhladnejše, še naseljeno mesto na svetu, kjer – 50 stopinj celzija ni za domačine nič nenavadnega!
Kje se nahaja?
Oymyakon leži v Republiki Saha (Jakutija) na vzhodu Rusije, globoko v Sibiriji – pokrajini, ki že sama po sebi velja za sinonim skrajnega mraza. Kraj je svetovno znan kot najhladnejši stalno naseljen kraj na Zemlji, saj so tam izmerili temperature vse do –70 stopinj Celzija. Kljub temu v tej zamrznjeni dolini ljudje živijo že več kot sto let.
Mraz v Oymyakonu ni le vremenski pojav, temveč stalni spremljevalec vsakdanjega življenja. Pozimi temperature pogosto padejo pod –50 stopinj Celzija, zrak pa postane tako hladen, da je že samo globlje dihanje lahko boleče. Po besedah lokalnih prebivalcev je tek pri takšnih temperaturah praktično nemogoč, saj leden zrak hitro poškoduje pljuča.
Za pogreb je potrebno odtaliti zemljo
Če nekdo pozimi umre v Oymyakonu, pogreb ni mogoč takoj. Tla so namreč tako globoko zamrznjena, da je v permafrost skoraj nemogoče kopati. Preden lahko pokojnika pokopljejo, morajo zemljo več dni segrevati z ognjem ali posebnimi napravami, da jo sploh lahko prebijejo.
O hladnem vsakdanjiku
Zemlja je v Oymyakonu trajno zamrznjena. Permafrost vpliva na vse – od gradnje hiš do osnovne infrastrukture. Avtomobilski motorji v ekstremnem mrazu pogosto sploh ne vžgejo, saj gorivo in tekočine zamrznejo. Zato prebivalci avtomobile pogosto puščajo prižgane več ur ali celo dni, da jih sploh lahko uporabljajo.
Mraz vpliva tudi na presenetljivo vsakdanje stvari. Eden od domačinov je za časnik El País opisal, kako se je njegovemu psu jezik v trenutku prilepil na kovinski sod z vodo in zmrznil. Takšni dogodki niso izjema, temveč del življenja v okolju, kjer je dotik kovine z golimi rokami lahko nevaren.
Zima v Oymyakonu traja skoraj pet mesecev. V tem času ima kraj le pet do šest ur dnevne svetlobe, kar dodatno obremenjuje prebivalce. Kljub temu skupnost ostaja povezana in prilagojena ritmu narave, ki tu narekuje vse.
Celodnevna kurjava
Preživetje v takšnem okolju omogoča predvsem neprekinjeno delovanje termoelektrarne na premog, ki hiše ogreva 24 ur na dan. Brez stalnega ogrevanja bi cevi zmrznile, tekoča voda pa bi postala nemogoča. Letalski promet je ob ekstremnem mrazu pogosto omejen, zato se večina zalog v regijo dostavlja po Kolimski cesti, eni najbolj oddaljenih in zahtevnih cest na svetu.
Gospodarstvo
Gospodarstvo območja temelji predvsem na rudarstvu, zlasti na pridobivanju zlata in antimona, redkih in dragocenih kovin. Poleg tega se prebivalci preživljajo še z ribolovom ter rejo konj in goveda, kar so dejavnosti, prilagojene skrajnim razmeram severovzhodne Sibirije.
Ironija imena
Posebno ironijo nosi že samo ime kraja. Oymyakon v lokalnem jeziku pomeni »voda, ki ne zmrzne«, poimenovan po bližnjem termalnem izviru, ki tudi pozimi ostaja tekoč. Ta naravni pojav deluje skoraj simbolično – kot opomnik, da tudi v najbolj neizprosnem mrazu obstajajo znaki življenja.
Oymyakon je več kot geografska zanimivost. Je dokaz izjemne človeške vzdržljivosti in prilagodljivosti. V kraju, kjer mraz oblikuje vsako odločitev in vsako navado, ljudje še naprej živijo, delajo in vzgajajo družine – na robu tistega, kar se zdi sploh mogoče.
Preberite še: Mraz bo vztrajal!
