V oddaji na hrvaški televiziji RTL so ribiči nedavno opozorili, da je tuna v Jadranu preveč zaščitena, da se je njena populacija močno povečala in da naj bi zaradi intenzivnega plenjenja izginjala sardela. Takšne trditve odpirajo vprašanja o ravnovesju v severnem Jadranu in o tem, kakšne posledice ima okrevanje velikih plenilcev za manjše ribiške skupnosti, tudi v Sloveniji. Za podrobnosti smo se obrnili na Zavod za ribištvo Slovenije.
Uspešna obnova populacije tun
Modroplavuti tun (Thunnus thynnus) je bil v Sredozemlju dolga leta žrtev prelova. Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je zato uvedla stroge kvote in nadzor ribolova, kar je omogočilo postopno okrevanje populacije. Zaradi ugodnih trendov je ICCAT za prihodnja leta povečal ribolovne kvote za 17 odstotkov.
Brez kvote
Tudi slovenski ribiči opažajo spremembe v morju. Po opažanjih tako gospodarskih kot prostočasnih ribičev je v zadnjih letih v slovenskem morju in širšem severnem Jadranu prisotnost tune izrazitejša.
»Gospodarski in prostočasni ribiči opažajo, da je v zadnjih letih v slovenskem morju več tuna. Težava je, da Slovenija nima kvote za tuna in ga naši ribiči ne smejo loviti,« poudarja Bojan Marčeta, vodja Oddelka za morsko ribištvo.
To pomeni, da okrevanje populacije za slovenske ribiče ne predstavlja neposredne gospodarske priložnosti, temveč prej omejitev pri prilagajanju razmeram v morju.
Je tuna res glavni krivec za upad sardel?
Tun je naravni plenilec malih pelagičnih rib, tudi sardele (Sardina pilchardus). Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je povezava med večjo prisotnostjo tuna in slabšim stanjem sardel preveč poenostavljena.
Statistika ulovov to potrjuje: leta 2024 so italijanski ribiči ujeli 7.705 ton sardel, hrvaški 20.112 ton, medtem ko je bil slovenski ulov zanemarljiv – le 0,6 tone.
Sardela ni več temelj slovenskega ribištva
Pomembno je poudariti, da slovensko gospodarsko ribištvo danes ni več odvisno od sardele.
»Slovenski gospodarski ribiči sardel ne lovijo več. Industrijski ribolov na sardelo se je končal leta 2011. Leta 2015 pa so sardelo prenehala loviti tudi plovila z zapornimi plavaricami. Zato trenutno stanje sardel nima neposrednega vpliva na slovenske ribiče,« pojasnjuje Marčeta.
Prekinjena vez s predelovalno industrijo
Tudi povezava med domačim ulovom in predelovalno industrijo je danes omejena. Podjetja, kot je Delamaris, že več kot desetletje ne temeljijo na slovenskih surovinah.
»Ribje-predelovalna industrija v Sloveniji vsaj od leta 2011 ne temelji več na domačih ulovih. Sardele je do takrat lovila Riba d.o.o., medtem ko so tun, skuša in druge vrste za konzerviranje že ves čas uvoženi,« dodaja vodja Oddelka za morsko ribištvo.
Upravljanje, ne zaščita
Razprava o tem, ali je tuna »preveč zaščitena«, zato zgreši bistvo. Obnova populacije je primer uspešnega mednarodnega upravljanja ribolova, izziv pa je, kako ta sistem prilagoditi realnim razmeram v posameznih državah.
Za Slovenijo ostaja odprto vprašanje, ali in kako si v prihodnje zagotoviti omejen dostop do kvot, ki bi omogočil boljše prilagajanje spremenjenemu ekosistemu, ne da bi ogrozili doseženo ravnovesje v Jadranu.
Preberite še: Predstavljamo vam avtohtono slovensko soško postrv
