S 1. januarjem v slovenski delovnopravni prostor vstopa pomembna novost za starejše delavce in delodajalce. Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I) omogoča dogovor o krajšem delovnem času pred upokojitvijo. Gre za tako imenovani ukrep 80/90/100, katerega cilj je podaljševanje delovne aktivnosti ob hkratnem razbremenjevanju starejših delavcev. Poglejmo si, kaj natanko prinaša.
Kaj pomeni 80/90/100?
Po poročanju gov.si ukrep omogoča, da delavec v zadnjem obdobju pred upokojitvijo dela krajši delovni čas, in sicer 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejema pa 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. Kljub krajšemu delovnemu času se mu za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje, kot da dela polni delovni čas (100 odstotkov).
Gre za kompromis med potrebami delodajalcev po ohranjanju izkušenega kadra in potrebami delavcev po postopnem prehodu iz aktivnega dela v upokojitev. Ukrep izhaja iz izhodišč reforme pokojninskega sistema ter sledi priporočilom Mednarodne organizacije dela, ki poudarjajo prilagajanje delovnih pogojev starejšim delavcem.
Kdo lahko koristi ukrep?
Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas in izpolnjujejo enega od dveh pogojev: bodisi so dopolnili določeno starost bodisi imajo dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Pomembno je poudariti, da pogoja nista kumulativna – zadostuje že izpolnitev enega od njiju.
Starostni pogoj se bo uvajal postopno. V letih 2026 in 2027 bo znašal 58 let, nato pa se bo vsako leto zvišal za tri mesece, dokler leta 2035 ne bo dosegel 60 let. Ukrepa ne morejo koristiti poslovodne osebe v enoosebnih družbah in zavodih ter delavci, ki so povezane osebe z delodajalcem, pri čemer se omejitev nanaša tudi na družinske člane.
Kaj se spremeni za delavca?
Delavec, ki vstopi v ukrep 80/90/100, opravlja delo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Njegova osnovna plača znaša 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevki pa se obračunajo od te osnove. Kljub temu se mu celotno obdobje šteje v pokojninsko dobo, kot da bi delal polni delovni čas.
Delavec ima enake pravice iz delovnega razmerja kot drugi delavci s krajšim delovnim časom, hkrati pa ohrani pravico do celotnega regresa in letnega dopusta v skladu z razporeditvijo delovnih dni. Posebnost ukrepa je tudi ta, da delavec ne sme opravljati nadurnega dela in ne more skleniti druge pogodbe o opravljanju dela pri istem ali drugem delodajalcu.
Dogovor, ne avtomatična pravica
Pomembno je, da ukrep ne predstavlja zakonske pravice delavca, temveč možnost dogovora. Pobudo za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko poda delavec ali delodajalec, vendar do uveljavitve ukrepa pride le, če se s tem strinjata obe pogodbeni stranki.
Sprememba se uredi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, v katerem se natančno določi obseg delovnega časa, višina osnovne plače in razporeditev delovnega časa. Delodajalec mora nato delavca odjaviti iz obstoječih zavarovanj in ga ponovno prijaviti z novo zavarovalno podlago.
Prenehanje ukrepa in vračanje na polni delovni čas
Tudi prenehanje koriščenja ukrepa 80/90/100 je mogoče le s soglasjem obeh strank. Če se delavec in delodajalec dogovorita za prenehanje, delavec nadaljuje delo pod pogoji, ki so veljali pred uvedbo krajšega delovnega časa. Zakon izrecno določa to varovalo z namenom zaščite delavca pred poslabšanjem pogojev dela.
Prispevki, dopust in regres
Prispevke za socialna zavarovanja v celoti plača delodajalec, in sicer od 90 odstotkov osnovne plače. Za potrebe izračuna pokojnine se bo ta plača preračunala, kot da bi delavec prejemal plačo za polni delovni čas, zato ukrep ne bo negativno vplival na višino bodoče pokojnine.
Delavec ohrani pravico do celotnega regresa za letni dopust, število dni letnega dopusta pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu, vendar mora v vsakem primeru zagotoviti najmanj štiri tedne odsotnosti na leto.
Postopen prehod v upokojitev
Ukrep 80/90/100 predstavlja pomemben korak k bolj prožnemu in vzdržnemu trgu dela. Omogoča postopno zmanjševanje delovne obremenitve starejših delavcev, hkrati pa delodajalcem pomaga ohranjati znanje in izkušnje zaposlenih v času, ko se številna podjetja soočajo s pomanjkanjem kadrov.
Njegov uspeh pa bo v praksi odvisen predvsem od pripravljenosti obeh strani na dialog in od tega, ali bodo delodajalci v ukrepu prepoznali priložnost, ne zgolj dodatno obveznost.
Preberite še: V veljavo je stopil zakon, ki bo spremenil položaj študentov na bolje
