Na Univerzi v Ljubljani se je v študijskem letu 2020/21 začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza – po vzoru mednarodnega gibanja Age Friendly University in ob podpori slovenskih izkušenj z izobraževanjem starejših. Iz te pobude je nastala Modra fakulteta, ki združuje izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in medgeneracijsko povezovanje.
Ena od zanimivih študijskih smeri na Filozofski fakulteti je tudi učenje španščine, o katerem smo se pogovarjali z red. prof. dr. Marjano Šifrar Kalan.
Sproščeno učenje brez pritiska ocen
Poučevanje na Modri fakulteti se od rednega univerzitetnega pouka razlikuje v več pogledih. »Gre za veliko bolj sproščeno obliko poučevanja, ki ni pod pritiskom ocenjevanja in sledenja programu. Skupine so manjše, kar omogoča individualen pristop, učitelj pa se lahko prilagodi željam in interesom udeležencev,« pojasnjuje dr. Šifrar Kalan.
Starejši udeleženci prihajajo na predavanja z močno notranjo motivacijo – pogosto iz osebnega zanimanja ali želje po druženju.
V središču učenja so oni sami, učitelj pa lahko deluje kot enak med enakimi. Tako nastane pristno in sproščeno vzdušje, ki dodatno spodbuja učenje,
dodaja sogovornica.
Nič več v službo, ampak na fakulteto
Večina študentov Modre fakultete so mladi upokojenci, ki imajo končno več časa zase in za svoje hobije.
»Mnogi se odločijo za španščino, ker želijo potovati v špansko govoreče države ali pa prej niso imeli te priložnosti. Vsem pa je skupna želja po sproščenem druženju, vedoželjnosti in ohranjanju mentalne kondicije,« pojasnjuje profesorica.
Velik del udeležencev je visoko izobraženih in pogosto že govori enega ali več tujih jezikov. Ti starejši študenti predstavljajo izjemno aktivno skupino, ki želi svoje znanje nadgrajevati. Na Modri fakulteti pa si želijo pritegniti tudi tiste, ki so manj vključeni v izobraževalne dejavnosti, saj prav učenje jezika lahko ohranja socialne stike in upočasni razvoj demence.
Raziskave kažejo, da pri ljudeh, ki govorijo dva ali več jezikov, demenca nastopi nekaj let kasneje,
opozarja dr. Šifrar Kalan.
Kako starejši pristopajo k učenju jezika
Prvi koraki so pogosto prežeti z negotovostjo. »Prisotna je bojazen, ali bodo zmogli, ali bo spomin deloval. A hitro ugotovijo, da zmorejo več, kot so mislili,« pripoveduje sogovornica.
Starejši se hitreje povežejo v skupino, kar spodbuja zaupanje in ustvarja okolje, v katerem je napake dovoljeno delati. Takšno vzdušje omogoča tudi preizkušanje novih, bolj ustvarjalnih metod poučevanja – denimo učenje skozi igre, pogovor ali uporabo digitalnih orodij. »Pomembno je, da nove pristope uvajamo postopno in z občutkom. Če jih udeleženci sprejmejo z zanimanjem, se jih zelo hitro naučijo uporabljati,« pravi profesorica.
Jezik poučuje prek različnih kanalov
Učenje španščine na Modri fakulteti ni omejeno zgolj na slovnico in besedišče. »Pri poučevanju jezika je pomemben širši kontekst – povezanost s kulturo, geografijo in družbo,« poudarja srčna dr. Šifrar Kalan.
Študenti tako spoznavajo enaindvajset držav, kjer je španščina materni jezik, poslušajo glasbo, berejo literaturo ter gledajo filme in dokumentarce.
»Ne učimo se le jezika, temveč tudi načina življenja. Tako učenje postane izkušnja, ki odpira svet,« dodaja.
“Ne učimo se le jezika, temveč tudi načina življenja. Tako učenje postane izkušnja, ki odpira svet,” dodaja.
Učenje kot navdih – za obe strani
Profesorico pri delu s starejšimi udeleženci vodi pristna osebna motivacija. Tudi sama se je namreč Modri fakulteti pridružila iz notranjega vzgiba. »Poučevanje španščine in druženje z udeleženci mi predstavljata veliko veselje,« pove.
Modra fakulteta – učenje, ki povezuje generacije
»Za svoje študente španščine na Modri fakulteti lahko rečem, da so zgled uspešnih predstavnikov vseživljenjskega učenja,« pravi dr. Marjana Šifrar Kalan.
Posebnost programa je prav medgeneracijsko sodelovanje – skupino Španščina III namreč vodi mlada asistentka Anja Dernič, kar lepo ponazarja povezovanje mladih in starejših.
Modra fakulteta tako dokazuje, da se učimo vse življenje – in da znanje najbolj zaživi, ko si ga delimo med generacijami.
Preberite še: Prelomni trenutni Univerze v Mariboru
