Digitalne naprave so neizogiben del sodobnega življenja, a kadar njihova uporaba preseže zdrave meje, lahko povzroči številne težave. Ministrstvo za zdravje s to akcijo nagovarja k razmisleku o zdravih digitalnih navadah v družinah in skupnostih. Kot poudarjajo izvajalci akcije, je cilj ustvariti varno in spodbudno digitalno okolje:
S sloganom Izberi sebe, ne zaslona sporočamo, da je posameznik in njegova dobrobit ter zdravje v ospredju ter da mu moramo dati prednost pred uporabo digitalnih zaslonov.
Vsem znana tveganje prekomerne rabe zaslonov
Prekomerna uporaba družbenih omrežij, videoiger in spletnih vsebin je pogosto povezana z razvojno občutljivostjo mladih, kar vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje. Posledice so številne, vključno z motnjami spanja, slabšo koncentracijo, pomanjkanjem gibanja in duševnimi stiskami, kot so depresivne motnje ali socialna anksioznost. Dolgotrajno problematično vedenje lahko vodi tudi v zasvojenost.
Širše raziskave kažejo, da se je trend poslabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjih letih še okrepil, tudi zaradi vse pogostejše uporabe digitalnih naprav. Spremembe v digitalnih navadah pomembno vplivajo na način življenja mladih, njihovo socialno povezanost, samopodobo in splošno zdravje.
Kaj pravijo številke
Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) potrjujejo, da so razmere v Sloveniji zaskrbljujoče. Po raziskavi HBSC (2023) skoraj četrtina (23,5 odstotkov) mladostnikov vsak dan ali skoraj vsak dan igra video- ali spletne igre, več kot 57 odstotkov pa jih za to porabi dve do tri ure ali več dnevno. Kar 9 % mladih poroča o znakih zasvojenosti – nezmožnosti prenehanja igranja, prikrivanje in zanemarjanje drugih aktivnosti.
Delež mladih z znaki problematične uporabe družbenih omrežij se je pomembno povečal, najvišji pa je pri 13-letnikih (11 odstotkov). O tem, da so bili žrtve spletnega trpinčenja vsaj enkrat v zadnjih mesecih, poroča 17 odstotkov otrok in mladostnikov.
Cilji akcije
Glavni cilj te akcije je dvigniti zavedanje o tveganjih prekomerne uporabe digitalnih zaslonov, spodbuditi zdrave digitalne navade in družinske dogovore. Pa vendar si akcija prizadeva tudi za usmerjanje v alternativne, aktivne oblike preživljanja prostega časa.
Cilj je jasno zastavljen: “Digitalne naprave so lahko priložnost za učenje in druženje, naš cilj pa je, da ta priložnost ne postane tveganje za zdravje in razvoj otrok.”
Praktični nasveti za uravnoteženo rabo zaslonov
Za vzpostavitev uravnotežene rabe digitalnih zaslonov so ključne jasne smernice in doslednost.
Omejitev časa in prostora je nujna: Dogovorite se o maksimalnem dnevnem času na zaslonih, upoštevajte priporočila, primerna starosti. Uvedite prostore in čase brez telefonov, na primer pri obrokih, v spalnici in pred spanjem. Izklopite tudi obvestila.
Spodbujanje zdrave aktivnosti, kot so šport, igra, druženje in branje, je na dolgi rok izjemnega pomena za boljši spanec, večjo zbranost in splošno boljše počutje.
Uvajanje starševskega nadzora je pomembno. Skupaj z otrokom spremljajte njegovo uporabo in ga učite kritičnega vrednotenja vsebin, česar otrok ali mladostnik (Kljub navidezni zrelosti) še ne zmore sam. Učite tudi z zgledom, saj otroci in mladi posnemajo naše navade.
Akcija poudarja, da je sodelovanje celotne družbe nujno:
Le skupaj – starši, šole, zdravstvena stroka in družba – lahko pomagamo mladim razviti ravnovesje med resničnim in digitalnim svetom ter prispevati k zdravemu razvoju otrok in mladostnikov.
Kdaj poiskati strokovno pomoč?
Znaki problematične rabe vključujejo stalno potrebo po uporabi z zmanjšano kontrolo časa, zanemarjanje obveznosti, spremembe v spalnih navadah in razdražljivost ali anksioznost ob omejitvi dostopa. V primeru prepoznanih težav je iskanje strokovne pomoči ključno. Več informacij najdete na gov.si.
Preberite še: Digitalna zasvojenost je problem družbe, ne posameznika
