POJAVI, KI POSNEMAJO AKVAPLANING: KO POVRŠINE NEHAJO DRŽATI STIK
Akvaplaning je znan pojav, ko vozilo zaradi vode izgubi stik s cesto. A to ni osamljen primer — v naravi in prometu obstaja več pojavov, ki delujejo na enakem principu: vmesni sloj med dvema površinama izniči trenje. Rezultat je nenaden zdrs, izguba nadzora ali nepričakovanjevedenje vozila. Veste, da ga lahko doživi tudi vlak? Več v prispevku.
Snežni planing – “akvaplaning na snegu”
Ko pnevmatika naleti na plast mokrega snega ali brozge, se pod tlakom ustvari vodno-snežna suspenzija. Ta deluje kot mazivo in pnevmatika izgubi stik s podlago – pogosto pri nižjih hitrostih kot pri vodi. Najbolj se pojavlja med rahlim “južnim” snegom, ko je sneg premehak, da bi se iztisnil.
Ledni mikrofilm – nevidni sloj drsenja
Tudi na navidezno suhem, hrapavem ledu lahko pnevmatika zdrsne zaradi mikrotankega filma vode, ki nastane zaradi toplote trenja. Gre za isti razlog, zakaj drsajo drsalke. Ker se led od zgoraj zdi hrapav, je lahko nenaden.
Ko asfalt postane spolzka plošča
Kadar na cesti ostane tanek sloj olja ali goriva (oljni mikrofilm), se pnevmatika “pelje” po njem podobno kot po vodi. Posebej nevarno je ob prvem dežju po daljšem sušnem obdobju, ko se olje dvigne na površje. Zanimivost: že 0,1 mm oljnega filma lahko zmanjša trenje za več kot 60 odstotkov.
Izguba teže pri visokih hitrostih
Ta pojav je znan iz nesreč Le Mans v 90. letih, ko so dirkalniki dobesedno poleteli.Pri dirkalnikih lahko zračni tok ustvarja vzgonsko silo, ki rahlo razbremeni pnevmatike. Gre za t.i. aerodinamični odriv. Če je sila dovolj velika, pride do delne izgube oprijema — brez vode, snega ali olja.
“Ash-planing” – vulkanski prah kot mikro kroglice
Vulkanski pepel na cesti deluje kot plast drobnih kroglic. Pnevmatika se valja po njih in izgubi oprijem. Pepel je namreč tako abraziven, da lahko obenem drsi in poškoduje pnevmatiko.
Železniški ekvivalent akvaplaninga
Znano je, da lahko vlak na mokrih tirih potrebuje tudi dvakrat daljšo zavorno pot v primerjavi s suhim stanjem. Jeseni, ko se mokro listje zmeša in prilepi na tirnice, nastane ultra spolzka, voskasta plast. Kolesa vlakov po njej drsijo, kar drastično poveča zavorno pot.
Splošna pravila za vse vrste akvaplaninga in sorodnih pojavov
Ponovimo nekaj splošnih ukrepov, ki veljajo v različnih akvalningu-podobnih situacijah.
- Zmanjšajte hitrost – manjša hitrost pomeni večji stik pnevmatik s podlago.
- Ne zavirajte ali obračajte volana sunkovito – mehki, kontrolirani gibi pomagajo ohraniti nadzor.
- Ohranite večjo varnostno razdaljo – vedno imej prostor za “mehki popravni manever”.
- Prilagodite vožnjo razmeram – mokro, snežno, oljno ali listnato cesto obravnavaj kot spolzko površino.
Preberite še: Razpadajoče ceste in železnice gospodarstvo stanejo milijarde
