Noč čarovnic je pred vrati in letos se sprašujemo, od kod izvira ta praznik ter kakšno sporočilo v resnici nosi. Vsebina vas morda preseneti.
Od kod ime?
Halloween ali po slovensko noč čarovnic izvira iz poganskega keltskega praznika Samhain, ki je označeval konec poletja in začetek temačnejšega zimskega obdobja. Kelti so verovali, da lahko mrtvi v tem obdobju hodijo med živimi in se medsebojno družijo. Ko je krščanska cerkev v 8. in 9. stoletju uvedla praznik Vsi sveti (ang. All saints), ki ga praznujemo 1. novembra, je večer pred tem praznikom postal znan kot All Hallows’ Eve ali skrajšano All Hallow e’en. Sčasoma se je ime še skrajšalo in preraslo v današnji, svetovno znani angleški izraz Halloween.
Vino in kruh za umrle duše
Ste tudi vi kot otroci kdaj na predvečer vseh svetih nastavili vino in kruh za umrle duše? Izvor običaja nastavljanja hrane in pijače na 31. oktober prav tako izvira iz Samhaina, saj so Kelti verjeli, da se ob koncu poletja in začetku temnejše zime meja med svetom živih in mrtvih zrahlja. Pripravljali so hrano in pijačo za duhove prednikov, da bi jih pomirili in počastili, kar je hkrati služilo kot zaščita pred zlobnimi vplivi.
Kostumi, sladkarije in obiskovanje ljudi po hišah
Kelti so se v času Samhaina preoblačili v strašljive kostume, da bi tavajoči duhovi mislili, da so eni od njih, in bi jih pustili pri miru. Drugi so duhovom darovali sladkarije, da bi jih pomirili.
V srednjem veku se je krščanski praznik Vsi sveti (1. november) povezal s t. i. soulingom, ko so ljudje postavljali hrano, kruh ali vino za duše mrtvih, otroci pa so po hišah prosjačili za kruh ali sladkarije in izrekli molitve za duše. Ta praksa je kasneje prerasla v sodobni običaj “trick or treat”, ki je danes nepogrešljiv del Halloweena. Še danes namreč v ZDA otroci 31. oktobra hodijo našemljeni od hiše do hiše in z besedami trick or treat. V primeru, da od stanovalcev, kjer pozvonijo ne dobijo sladkarij (treat), izvedejo vragolijo (trick).
Vloga strašljivih bitij
Čarovnice, okostjanki, volkodlaki, zombiji. Ta bitja so že dolgo povezana s svetom hudobnih duhov. Tradicija okoli noči čarovnic jih opisuje kot nadnaravne pošasti, močno povezane s smrtjo, mrtvimi in strahom pred smrtjo.
Izdolbene buče, ki “nosijo dušo”
V srednjeveški Veliki Britaniji so ljudje od vrat do vrat prosili za hrano in v zameno izrekli molitev za mrtve. S seboj so nosili svetilke iz izdolbene repe, v katerih je gorela sveča, ki je ponazarjala dušo, ujeto v vicah. Nekateri viri pravijo, da so s takšnimi svetilkami odganjali hudobne duhove. Sredi 19. stoletja so v Severni Ameriki začeli uporabljati buče namesto rep, saj jih je bilo več na voljo, lažje pa jih je bilo izdolbsti in izrezljati.
Krščanski pogled na noč čarovnic
Krščanstvo na noč čarovnic gleda kot poganstvo in ta praznik dojema celo za škodljivega. Različni svetopisemski odlomki kažejo, da Bog ne odobrava praks, ki vključujejo klicanje mrtvih, komuniciranje z duhovi ali sodelovanje z demoni. Primer iz pete Mojzesove knjige je na primer: »Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi […] klical duhove umrlih in druge duhove ali povpraševal umrle.«. Mrtvi se ne zavedajo ničesar in zato ne morejo govoriti z živimi, kristjani pa so pozvani, naj ostanejo močni in duhovno opremljeni, da se uprejo hudobnim silam.
